Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


21.09.2012, 13:39

Slaba banka ali slaba ideja?

Svetovne borze še prebavljajo efekt monetarnih intervencij in iščejo pravo smer.

Po tem, ko so v preteklem mesecu dni centralne banke Evropske Unije, ZDA in Japonske izdatno podprle borzne trge z »neomejeni« programi monetarnega stimuliranja, je pravkar zaključeni teden na borzah minil nenavadno mirno. Pomembnejši borzni indeksi se niso premaknili praktično nikamor, kar nam daje vedeti, da je večina pozitivnega naboja že vključenega v tečaje delnic. Vlagatelji se namreč verjetno že sprašujejo, kaj bo sledilo naslednjič.

Skrb vzbujajoče vesti prihajajo v zadnjem času predvsem s Kitajske. Zaradi načina reševanja krize v letu 2008, ko so morale tamkajšnje državne banke po ukazu centralnega komiteja prisilno namenjati ogromna posojila velikim državnim podjetjem in lokalnim oblastem za megalomanske infrastrukturne investicije, se danes množijo slaba posojila v teh bankah. Rast teh slabih posojil v prvi polovici letošnjega leta je nenormalno visoka. Vam je to kaj znano iz dogajanja v preteklih letih v Sloveniji? Kitajska skuša sicer namenoma že nekaj časa izpeljati t.i. »mehki pristanek«, saj iz države s povprečno 10% gospodarsko rastjo prehaja na gospodarsko rast, ki bo polovico nižja od pretekle. A taki umetno zrežirani scenariji so se v zgodovini redko končali po zamislih državnih birokratov. Kakorkoli že, opozoriti želimo, da se gledano s finančnega vidika, Kitajska v tem trenutku spreminja iz svetovnega vlečnega konja v potencialno skrito nevarnost.

Slovenija se bo kot kaže debata zadnjih dni odločila za model sanacije bančnega sistema s pomočjo »slabe banke«. Komercialne banke bi na to institucijo prenesle svoje slabe terjatve (to so tiste terjatve za katere obstaja visoka verjetnost, da ne bodo povrnjene v celoti) v zameno pa dobile določeno vrednost najbrž v obliki državnih obveznic ali kakšnih podobnih državnih garancij. Te bi nato lahko zastavile pri Evropski Centralni Banki v zameno za likvidnostna posojila. Sami takemu načinu reševanja nismo najbolj naklonjeni, saj zahteva precejšnjo intervencijo davkoplačevalskega denarja oz. povečuje zadolžitev države ravno v času, ko smo prisiljeni v zmanjšanje zadolženosti. Poleg tega obstaja velika nevarnost, da bo zaradi vključenosti politike celotna sanacija izvedena netransparentno in polovičarsko, zaslužiti pa utegnejo znova predvsem »ljudje pri koritu«. Ne smemo pozabiti, da smo NLB pred cca dvajsetimi leti že sanirali na podoben način pa se zadeva, kot lahko danes ugotavljamo, ni dobro končala.

Po naši oceni bi pravilen pristop k sanaciji bančnega sistema zahteval čimprejšnjo prodajo bank z vsemi slabimi terjatvami, novi lastniki pa naj se nato ukvarjajo z dokapitalizacijo in odškodninskimi tožbami za povrnitev nastale škode. Če ta scenarij zaradi nezainteresiranosti potencialnih kupcev ne bi bil izvedljiv, pa obstaja še scenarij »likvidacije« kapitalsko neustreznih bank. O tem smo na tem mestu že pisali, ponovimo samo, da gre za običajen strokovni proces zmanjšanja bančne bilance v breme trenutnih delničarjev in upnikov, do nivoja zadostne kapitalske ustreznosti. Ta proces bi moral biti spodbujen in nadzorovan s strani regulatorja slovenskega bančnega sistema, še bolje pa bi bilo, če bi bila ustanovljena tudi posebna začasna skupina finančnih forenzikov zbranih v nekakšni »ekipi za prestrukturiranje s posebnimi zakonskimi pooblastili«, seveda ne tistih, ki so v preteklih letih sodelovali pri plenjenju.

Postopek gre nekako takole: problematična banka se postavi pod začasno upravo posebne skupine, bančna bilanca se zmanjša za strokovno ocenjeno vrednost neizterljivih terjatev, kar se odpiše v breme lastnikov kapitala in če je potreba tudi dela upnikov. Del preostalih upnikov postanejo novi delničarji banke do višine 10% nove bilančne vsote (konverzija terjatev v kapital po vrstnem redu podrejenosti), tako sanirana banka pa nato sveža sredstva, bodisi v obliki dodatnega kapitala ali izdaje obveznic pridobi na trgu in nemoteno posluje naprej z novimi lastniki v upanju, da bodo ti bolj previdni od prejšnjih. Uporabe davkoplačevalskega denarja ni in to je tudi največja razlika v primerjavi s »slabo banko«, saj ceno sanacije v našem primeru v celoti plačajo nekdanji delničarji in upniki. Tudi celoten management likvidirane banke je zamenjan pri čemer je omogočeno vlaganje odškodninskih tožb. Pošteno, v skladu s pravili igre. Najpomembneje pa je, da pri tem ni potrebe po nikakršni paniki glede varstva depozitov varčevalcev, saj so ti zavarovani s strani države do višine določene z zakonom. Poleg tega večina tekočih operacij banke v takem postopku poteka skoraj nemoteno (plačilne storitve, skrbniške storitve, upravljanje premoženja, posredništvo,…), zaradi česar je preprečena širša sistemska okužba finančnega sistema.

Seveda bi takemu načinu sanacije marsikdo nasprotoval predvsem v imenu »nacionalnega interesa«, za katerim pa se običajno skriva zgolj zasebni interes tistih, ki ne želijo izgubiti dostopa do napajalnega korita. Velja si zapomniti sledeče: če bodo banke največji zmagovalec sedanje finančne krize, potem naslednja kriza ni več daleč.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.