Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


05.10.2012, 13:51

Borze in občutek bogastva

Veselje domačih vlagateljev se nadaljuje, prevzemna pričakovanja naraščajo.

Domača borza je tudi ta teden zvabila nasmeh na obraze vlagateljev. Večina delnic se je podražila pod vtisom medijskih objav o skorajšnji privatizaciji številnih podjetij v državni lasti. Rast je bila agresivna tudi zaradi nizke likvidnosti, saj je ponekod na Ljubljanski borzi že za nakup stotih delnic potreba dvigniti ceno za več odstotkov. Gre predvsem za psihološki efekt nenadnega navala vlagateljev na trg, kjer je bilo v nekem trenutku ponudbe zelo malo. Najbrž bo potreben čas, da se strasti malce umirijo. Proti koncu tedna so se na nekaterih delnicah že začela pojavljati tudi večja prodajna naročila.

Da bodo kar vsa domača podjetja po hitrem postopku prodana in to brez nasprotovanja, pogojevanja in dolgih pogajanj je malo verjetno. Smo pač v Sloveniji in tega se je potreba zavedati. Že zgolj skrbni pregledi tako velikih podjetij, kot sta Zavarovalnica Triglav ali Telekom Slovenije utegnejo trajati. Vlagateljem svetujemo predvsem, naj se odločajo za nakup tistih delnic in v takih zneskih, ki jih bodo pripravljeni držati tudi, če do pričakovane prevzemne ponudbe ne pride. Torej podjetja s stabilnim poslovanjem, diverzificiranimi trgi, nadzorom nad stroški in dobro dividendo. Naj vas trenutna evforija ne vrže iz tira in izpostavi tveganemu početju. Kot boste lahko prebrali v nadaljevanju današnjega prispevka, dokler kupljene delnice ne prodaš, nisi zaslužil še niti centa ne glede na rast tečajev na borzi.

Guverner ameriške Federal Reserve Ben Bernanke je v intervjuju po zasedanju ameriške centralne banke pred tednom dni na katerem je napovedal neomejeno trajajoče nakupe hipotekarnih obveznic izjavil, da eksplicitno cilja na t.i. »wealth effect«. To naj bi pomenilo, da z ekstremnimi  monetarnimi ukrepi načrtuje zvišanje borznih indeksov in indeksov cen nepremičnin, s čimer bi pri ljudeh ustvaril občutek povečanja blagostanja, kar naj bi jih v nadaljevanju spodbudilo k povečanemu trošenju. To bi v naslednji fazi vplivalo na rast BDP, zaposlenosti, plač itd… Bernankejeve želje so seveda vredne pohvale, pomagati ljudem je zmeraj dobra lastnost. Ne moremo pa se izogniti vprašanju ali gre za namerno zavajanje javnosti v upanju, da bo verjela tako preprostemu modelu delovanja finančnega sistema, ali pa tega niti sem ne pozna? Ta druga možnost je pravzaprav bolj strašljiva.

Gremo lepo počasi. Bernanke trdi, da v kolikor danes nekdo kupi delnico podjetja X za en dolar dražje, kot je bila vredna včeraj, bodo vsi delničarji podjetja X bogatejši za en dolar. Če ima podjetje X izdanih 100 milijonov delnic, bo celotna tržna vrednost tega podjetja na podlagi enega borznega posla v enem dnevu zrasla za 100 milijonov USD. Delničarji imajo naenkrat 100 milijonov več v žepu na razpolago za potrošnjo. Sliši se lepo, vendar ste že opazili napako v razmišljanju? V resnici je za en dolar bogatejši samo tisti, ki je danes to delnico prodal, vsi ostali so bogatejši samo na papirju. Nihče ni prinesel dodatnih 100 milijonov USD na borzo oz. v žepe delničarjev. Celotno povečanje tržne kapitalizacije podjetja X zaradi nakupa ene delnice je torej zrak.

Borza je zanimiva zver, ki deluje na principu transferja sredstev od tistih, ki kupujejo k tistim, ki prodajajo. Pri tem ni bilo ustvarjejo nikakršno novo bogastvo. Za vsakega prodajalca mora namreč obstajati kupec. Če je prodajalec prodal delnice in dobil zanje denar, je na drugi strani kupec moral ta isti znesek denarja od nekod prinesti na borzo, ko je kupil te delnice. Ta znesek je moral torej biti nekje predhodno ustvarjen ali privarčevan. Pravo trajno bogastvo se ustvarja samo skozi proces produkcije, kjer se ustvarjajo nove količine dobrin ali storitev. Napihovanje balonov premoženja nikoli ni in nikoli ne bo generiralo splošnega družbenega bogastva.

Bernanke se torej moti, če verjame, da lahko vsi kupci delnic zaradi rasti borz nenadoma trošijo to novo-pridobljeno bogastvo. Delnice morajo namreč najprej prodati, vendar tega nikakor ne morejo storiti vsi naenkrat, ne da bi pri tem sesuli borze. Lahko pa si seveda zaradi »občutka« bogastva začnejo znova sposojati denar in trošiti s pomočjo posojil. A na ta način smo že pri naraščanju finančnega vzvoda, ki vodi k destabilizaciji finančnega sistema. Politika nizkih obrestnih mer ne generira trajnega bogastva temveč spodbuja kratkoročne špekulacije in zadolževanje in na ta način povečuje nestabilnost zaradi česar prihaja do finančnih zlomov. Bernanke in ostali centralni bankirji torej skušajo na silo ponovno vzpostaviti ravno tiste razmere, ki so nas pripeljale v krizo leta 2008. Poleg tega na dolgi rok podžigajo še inflacijo zaradi katere se občutek bogastva za večji del srednjega in nižjega dohodkovnega sloja dejansko počasi spreminja v občutek revščine. O tem občutku Bernanke ni izrekel niti besede.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.