Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


12.10.2012, 14:14

Nasprotni veter se krepi

Vlagatelji so hitro izgubili zagon, ponovno pa je upadel tudi borzni promet.

Nakupna vnema na domači borzi se je pričakovano hitro polegla. Tisti, ki ste se skušnjavi prejšnji teden uprli imate sedaj možnost, da v miru pridete do želenih delnic po nižjih tečajih. Konkurenca neučakanih kupcev se je razredčila, kar pomeni, da lahko kupujete brez pritiska, da bo delnic »zmanjkalo«. Tiste delnice, ki so bile pred štirinajstimi dnevi v časopisih označene kot zanimive za prevzem, so ravno toliko zanimive tudi danes. Sami razlogi za ali proti prevzemu ostajajo torej nespremenjeni, le evforija vlagateljev se je umirila.

Na ohladitev Ljubljanske borze je najbrž vplivalo tudi drsenje tečajev na tujih borzah. Kljub razmeroma dobrim podatkom o brezposelnosti v ZDA, ki se je v mesecu septembru znižala na 7,8% se namreč vse več vlagateljev sprašuje ali bodo podjetja dosegla relativno optimistična pričakovanja o rasti dobičkov. Če sodimo po prvi objavi aluminijskega giganta Alcoe, bo sezona veliko razočaranje. Alcoa je namreč devetmesečje zaključila z 80% padcem dobička, padec prodaje pa znaša 9% predvsem zaradi 17% padca cen aluminija na svetovnih borzah. Težava zaradi upada dobička (profitne marže) je sedaj v tem, da je delnica Alcoe nenadoma pristala iz relativno ugodnega razmerja P/E okoli 14 na absurdno visokem P/E okoli 120. P/E je razmerje med tečajem delnice in dobičkom na delnico in se v zgodovinskem povprečju nahaja okrog 15. Reši jih lahko le nenadno izboljšanje povpraševanja po aluminiju, kar pa pomeni zgolj upanje, da so centralne banke sposobne narediti še kak čudež, ki bi vzpodbudil svetovno gospodarstvo. V kolikor bo rezultatom Alcoe sledila še vrsta drugih podjetij, ki kotirajo na Wall Streetu se lastnikom delnic ne obeta nič dobrega.

Slabe novice, vendar za naše redne bralce ne nepričakovane, prihajajo tudi iz Nemčije. Predvidena gospodarska rast za leto 2013 je prepolovljena iz 2% na 1%. Sicer tehnično to še ni recesija, a občutek prebivalstva bo ravno tak. Predvsem pa je to zelo slab obet za vse ostale evropske ekonomije, ki so življenjsko odvisne od močnega nemškega gospodarstva. Med temi je tudi Slovenija. Nasprotni vetrovi torej postajajo vse močnejši. Če k tej zmedi dodamo še pričakovano debato okoli nevzdržnega proračunskega primanjkljaja v ZDA, ki se bo začela takoj po tamkajšnjih volitvah v začetku novembra, imamo optimalne razmere za močno nevihto. Politikom povsod po svetu počasi zmanjkuje orodij za boj z dolžniškimi problemi. Ti pa se širijo kot rak, vse več držav se sooča z naraščajočim razmerjem med državnim dolgom in BDP. Orodja in ukrepi uporabljeni do sedaj niso dali pričakovanih rezultatov, gospodarska rast je čedalje nižja. Reševanje težav se je predolgo odlašalo, rešitve so zaradi tega vse bolj neprijetne.

Paradoks situacije je v preprostem dejstvu, da večina ljudi verjame, da mora vendarle obstajati neka preprosta rešitev iz te situacije. Dejstvo pa je, da enostavne rešitve ni več. Vsaj matematično logične rešitve ni. Povečano trošenje in zadolževanje bosta situacijo samo še poslabšala, varčevalni ukrepi pa na drugi strani prav tako negativno vplivajo na standard prebivalstva. Treba bo torej požreti grenko tableto in si priznati, da nebolečega izhoda ni in ga tudi ne bo. Zabave je pač konec, na vrsti je glavobol. Vsako zdravljenje odvisnosti je zelo mučno in prav takšno je tudi zdravljenje proračunskih primanjkljajev. Je pa zelo pomembno, da so negativne posledice zdravljenja čim bolj pravično razporejene. Največje breme morajo nositi tisti, ki so v preteklih letih iz naslova rastočih proračunskih primanjkljajev največ dobili. In ravno okoli tega se tudi v Sloveniji najbolj prepiramo.

Matematika je pač neizprosna. Porabimo lahko le toliko, kolikor pridelamo. Na dolgi rok mora biti proračun uravnotežen. Res je, da lahko uravnoteženje dosežemo na dva načina: z dvigom prihodkov (davkov) ali z znižanjem stroškov (varčevanjem). Levi del političnega spektra tradicionalno zagovarja prvo rešitev, desni del pa drugo. A v Sloveniji desni del političnega spektra, vsaj kar se tiče ekonomskih pogledov, sploh ne obstaja. Imamo dve politični levici, ki se razlikujeta le v tem, kakšen pogled imata na dogajanje med drugo svetovno vojno na naših tleh. Zadnji tedni so tudi pri nas prinesli spoznanje, da se razmišlja predvsem in zgolj o dvigih davkov, ostale strukturne reforme in varčevalni ukrepi pa so tako medli in razvodeneli, da pravih trajnih prihrankov in sprememb ne bodo prinesli. Predvsem pa je to signal, da država nikakor noče zares sprostiti svojega nadzora nad družbo. Zasebni sektor se zaradi tega iz države počasi umika, saj je pritisk politike previsok. Odhajanje kapitala, delovnih mest in predvsem izobražene mladine, je v prvi vrsti posledica vseprisotnih državnih omejitev in davščin, ki zatirajo željo po individualnem napredku posameznika s tezo, da je ta moteč za socialno usmerjeno družbo. A žal so se vsi socialni eksperimenti do sedaj končali v splošni socialni bedi. Bomo res izbrali to pot tudi tokrat?

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.