Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


19.10.2012, 14:39

Likvidnostna past

Lahko centralna banka z ekspanzivno denarno politiko ustvari dodatno povpraševanje?

Tvegamo, da bo današnji borzni komentar eden najtežje razumljivih odkar jih pišemo, a vendarle moramo pojasniti zakaj je po našem mnenju trenutno početje monetarnih oblasti neučinkovito, neodgovorno in celo škodljivo za stabilizacijo finančnega sistema in pospešitev gospodarskega okrevanja. Pri oceni učinkovitosti ukrepov centralnih bank lahko izhajamo iz klasične Fisherjeve enačbe:

nominalni BDP  =  M x V                    in dodatno:           M  =  Mb x m

Mb je v zgornjem primeru monetarna baza, m je denarni multiplikator, skupaj pa predstavljata količino denarja v obtoku (M). V je hitrost obračanja denarja (velocity). Neizpodbitno dejstvo je, da ima vsaka centralna banka neposredno kontrolo nad monetarno bazo (Mb). Nima pa ta ista banka nadzora nad delovanjem denarnega multiplikatorja (m) in hitrosti obračanja denarja (V). Na denarni multiplikator vplivajo predvsem odločitve poslovnihbank in drugih finančnih institucij ter javnosti in regulatorjev kapitalskega trga. Banke namreč pri svojih odločitvah o posojanju denarja niso omejene z višino obveznih rezerv (monetarna baza), kot se pogosto napačno predstavlja v javnosti, temveč z višino kapitala in kreditno sposobnostjo svojih strank. Zmotno je torej prepričanje, da bo zgolj povečanje obveznih rezerv v bančnem sistemu neposredno vplivalo na povečano kreditiranje bank. To se tudi jasno vidi v ZDA, kjer je monetarna baza zaradi ukrepov Federal Reserve po letu 2008 dobesedno eksplodirala in se povečala za 3-krat, BDP pa v istem obdobju narašča po komaj 3% stopnji letno in še to nominalno. ZDA imajo daleč najpočasnejše okrevanje po recesiji kadarkoli po drugi svetovni vojni, kljub več tisoč milijard težkim monetarnim in fiskalnim ukrepom. To kaže, da je kljub povečanju monetarne baze, kolapsiral denarni multiplikator. Banke torej sedijo na presežnih rezervah in jih ne plasirajo globlje v gospodarstvo. Razlogi za to so izven dosega centralne banke in bodo tam tudi ostali. Fiskalna politika je na tem mestu precej bolj učinkovita, a v to kislo jabolko politiki seveda nočejo resno zagristi. Še posebej ne dokler imajo občutek, da jim centralne banke krijejo hrbet.

Tudi na drugi del enačbe BDP centralna banka nima večjega vpliva. Hitrost obračanja denarja (V) namreč odseva preferenco javnosti po likvidnosti. Potreba po likvidnih sredstvih je v času visoke gospodarske rasti, optimizma in nadpovprečnih finančnih donosov relativno nizka, zato je takrat hitrost obračanja in kroženja denarja v finančnem sistemu visoka. Ravno obratno je v času povečane negotovosti in nizkih pričakovanih donosov, ko se likvidnostna preferenca poveča zaradi česar hitrost obračanja denarja upade. Ekspanzivna denarna politika ima na likvidnostno preferenco močan vpliv, saj morje poceni denarja v katerem se danes utapljajo finančne institucije dviguje cene in s tem znižuje potencialne bodoče donose iz premoženja. Po naših izračunih se lahko današnji kupci ameriških delnic nadejajo zgolj 4% pričakovanega nominalnega letnega donosa iz svojih naložb, še slabše je pri državnih obveznicah, saj ameriška 10-letna obveznica trenutno ponuja vsega 1,7% letno. Pri obveznicah krajših ročnosti se donosi že močno približujejo ničli. Potencialni donosi za prevzemanje tveganj so torej pod močnim pritiskom, zato čedalje več vlagateljev ne vidi zadovoljive razlike med premoženjem brez donosa (denar) in premoženjem z nizkim potencialnim donosom in višjim tveganjem (obveznice, delnice). Postajata substituta, investitorji pa niso več primerno nagrajeni za sprejemanje tveganj. Špekulativni denar, ki zaradi ukrepov monetarne politike zasleduje dobičke na surovinskih trgih še dodatno vpliva na padec realnega dohodka gospodinjstev. Hitrost obračanja denarja je posledično izjemno nizka in bo z vsako intervencijo še nižja.

Pred štirinajstimi dnevi smo omenili Bernankejevo trditev, da bo centralna banka s spodbujanjem rasti borznih trgov uspela povečati trošenje gospodinjstev in podjetij in na ta način spodbudila gospodarsko rast. Že takrat smo trdili, da gre za veliko napako v razumevanju delovanja kreditnega sistema, danes pa smo naleteli še na znanstveno potrditev naše teze. V študiji z naslovom Financial Wealth Effect: Evidence from Threshold Estimation so avtorji že pred letom dni dokazali, da ne obstaja statistično omembe vredna povezava med rastjo vrednosti finančnega premoženja in rastjo potrošnje. Rezultat do katerega so prišli znaša 0,004  kar pomeni, da za vsak dolar povečanega premoženja posameznik poveča trošenje za vsega 4 promile. In še to velja samo za posameznike pri katerih skupna vrednost premoženja presega 130.000 USD. Tisto, kar Bernanke imenuje »wealth effect« ni torej nič drugega kot čedalje bolj precenjeno vrednotenje bodočih denarnih tokov, kar za seboj neizogibno povleče podpovprečne bodoče donose. Ukrepi centralnih bank so torej morda razumljivi s psihološkega vidika pomirjanja panike vlagateljev in politikov, nimajo pa prav nobenega dokazanega trajnega učinka na realno rast BDP. Prav je, da so investitorji s tem seznanjeni, saj bo od tega odvisna dolgoročna uspešnost njihovih naložb.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.