Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


09.11.2012, 14:20

Potniki na istem vlaku

Po napetem političnem boju se v ospredje ponovno vračajo finančna vprašanja.

Predsedniške volitve v ZDA so za nami medtem, pa je domača politična debata okoli izbire naslednjega predsednika države na vrhuncu. Zanimivost situacije, kljub velikim razlikam v predsedniškem sistemu, je v tem, da je pravzaprav politično stanje v ZDA po svoje precej podobno stanju v Sloveniji. Težave z neobvladljivim zadolževanjem imajo oni in jih imamo mi. Problema se zavedajo oni in se ga zavedamo tudi mi. In vendar se z neprijetnimi rešitvami ne želijo soočiti niti v ZDA niti v Sloveniji. Nedavne ankete v ZDA so lepo pokazale paradoks situacije. Osemdeset odstotkov anketiranih se namreč zaveda, da je proračunski deficit v tem trenutku največja grožnja ZDA, obenem pa si skoraj enak odstotek anketiranih ne želi zmanjšanja državne porabe in uvedbe varčevalnih ukrepov. Verjamemo, da bi bil v Sloveniji rezultat zelo podoben. Torej se vsi zavedamo, da denar ne raste na drevesih, a bomo kljub temu še naprej upali, da pa bo morda vendarle začel rasti na drevesih.

Politiki so pred volitvami vselej polni obljub o uravnoteženju javnih financ, spodbujanju podjetništva, debirokratizaciji sistema itd. V trenutku, ko so na funkcijo izvoljeni pa na te obljube pozabijo. V Sloveniji imamo trenutno vlado, ki naj bi bila načeloma bolj konservativno-desne usmeritve a kljub temu z veseljem dviguje davke, sindikatom obljublja, da državna podjetja ne bodo na prodaj ter se izjemno mlačno, plašno in nerodno loteva potrebnih reform. Reforme se zaradi tega spreminjajo v nepomembne redakcijske popravke že obstoječih zakonov. Tudi v ZDA je edina razlika med republikanci in demokrati le v tem, komu bi namenjali državni denar. Demokrati ga tradicionalno preko zdravstenih in socialnih programom preusmerjajo k farmacevtskemu lobiju, republikanci pa preko proračuna za obrambo k orožarskemu. Da bi kateri od njih resno razmišljal tudi o znižanju državne porabe seveda ni govora. Prihajajoči »fiscal cliff« bo prvi resen preizkus resnosti politične elite.

Gre za avtomatski dvig davkov in zmanjšanje državne porabe v znesku cca 600 milijard USD, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 2013 v kolikor se izbranci ljudstva do takrat ne uspejo dogovoriti o programih za uravnoteženje proračuna. Demokrati seveda navijajo za dvig davkov, republikanci pa temu nasprotujejo. Matematika je pri tem neizprosna, saj bo kakršenkoli napredek v smeri k uravnoteženju proračuna povzročil krčenje BDP in recesijo. Ker je izbira med dvema neugodnima možnostima neprijetna, obstaja velika verjetnost, da se bo ponovno poskušalo odločanje prenesti v prihodnost. Medtem pa se seveda nabirajo obresti…

Če ameriška politika meni, da ima časa dovolj se moti. Če meni, da lahko ZDA kadarkoli s sveže nastisnjenimi dolarji odkupijo svoje dolžniške grehe se prav tako moti. To bi se lahko naučili tudi od nas, saj smo eksperiment s »tiskalniki denarja« že dali skozi v zadnjih letih obstoja Jugoslavije, pa se stvar ni dobro končala. Tako kot se ni v Argentini, Zimbabveju, weimarski Nemčiji in še kje, kjer so v preteklosti menili, da je uravnotežen proračun škodljiva stvar. Preprosto ne smeš porabiti več kot pridelaš, ne glede na to, kakšen standard življenja si želiš ali misliš, da ti pripada. Ko si enkrat nekomu dolžan denar, nimaš več nadzora nad lastno usodo. Na precej boleč način to trenutno doživljajo Grki, streznitev sledi še za Portugalce, Špance in Italijane. Dvomimo, da bi lahko bili Slovenci tukaj kakšna izjema. Če se ne bomo streznili sami nas bodo pač drugi.

In tako, kot bi bilo soočenje s fiskalnim zidom najbrž dobra streznitev za ZDA, bi bilo glede na trenutno skorajšnjo politično blokado v Sloveniji trčenje v zid morda edini izhod tudi za nas. Ker se naša politična elita nikakor ne more dogovoriti o nujnih in neizogibnih, čeprav bolečih ukrepih je morda bolje, da denarja zmanjka, odločitve pa prevzamejo ljudje od zunaj, ki niso obremenjeni z našimi internimi spopadi. Vendar pazimo kaj hočemo! Pogajanj in referendumov v tem primeru ne bo več. Rezalo se bo vsepovprek. Še najbolj bodo to na lastni koži občutili manj premožni državljani. Torej pozor: poizkus blokade reformnih programov, ki jo trenutno izvaja del politike ob podpori določenih interesnih združenj se bo, kot bumerang vrnil in udaril ravno tiste najšibkejše, ki naj bi jih ti interesi domnevno ščitili. Seveda tudi vladajoča stran nosi svoj del krivde (poleg blokiranja referendumov pred letom dni), saj z nekaterimi kadrovskimi in ideološkimi potezami kaže, da kljub težavni situaciji v kateri se nahaja država, ne zna prekiniti s spornimi vzorci iz preteklosti. Na ta način seveda zgolj spodbuja odpor in polarizira že tako razdeljeno državo, varčevalnim ukrepom pa znižuje potrebno legitimnost. Z vsakim pretečenim dnevom je manj možnosti, da bi se izognili trčenju v zid. Američani in Slovenci smo torej na istem vlaku, pa če si tega želimo ali ne. Politika naj začne iskati zavore preden bo prepozno.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.