Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


16.11.2012, 11:01

Proračunska matematika

»Taktika pomeni sposobnost nekoga poslati k vragu na tak način, da komaj čaka, da se pot začne« (Churchill).

Ker je na domači borzi v zadnjih dneh dogajanje relativno nezanimivo, na devetmesečne rezultate večine naših podjetij pa še čakamo, se bomo tokrat malenkost bolj posvetili domačemu državnemu proračunu. Prepiranje politikov okoli tega ali so varčevalni ukrepi potrebni ter kje in komu vzeti, namreč normalnega človeka že počasi nervira zato je bolje, da se usedemo in si pogledamo dejstva taka kot so. Na priloženi sliki lahko vidimo razrez slovenskega proračuna v letošnjem letu. Podatki so z Ministrstva za finance, mi smo jih le nekoliko pregrupirali tako, da morda zneski niso do evra natančno, a za grobo sliko dogajanja so dovolj zanesljivi. Prvi stolpec predstavlja proračunsko porabo (stroške), drugi pa predvidene prihodke.

Iz slike lahko razberemo, da celoten proračun države znaša dobrih 10 milijard EUR (zneski na skali so v milijonih). Že hiter pogled na strukturo stroškov proračuna nam, da jasno vedeti, da gre pretežni del porabe za socialne namene. Izobraževanje, sociala, zdravstvo in pokojnine namreč skupaj dosegajo kar 5 milijard EUR. Vsi ostali porabniki od transporta, obrambe, kmetijstva, pravosodja do gospodarskega resorja torej skupaj porabijo manj kot polovico proračuna, pa še pri teh so določeni deli sredstev namenjeni za socialne programe, ki jih zaradi prezapletenosti nismo posebej izločevali.

Drugi stolpec prikazuje prihodkovno stran proračuna. Spodnji, zeleni del, kaže obseg prihodkov pridobljenih pretežno iz naslova davkov in skladov EU. Kot vidite, skupaj obsegajo dobrih 8,6 milijarde EU. Do desetih milijard torej zmanjka razlika v višini 1,4 milijarde EUR, kolikor znaša proračunski primanjkljaj (obarvan z rdečo barvo). V višini tega primanjkljaja se moramo torej vsako leto zadolžiti na trgu z izdajo obveznic, če želimo speljati vse programe, kot so zastavljeni v levem stolpcu. Letni primanjkljaj se v skupni zadolžitvi države kumulira (sešteva se primanjkljaj vsakega leta). Če država v kratkem ne uravna proračuna in s tem zaustavi naraščanje dolga se na dolgi rok zgodi »Grčija«, saj obresti na nakopičane dolgove zahtevajo vse večji delež porabe proračuna in izrinjajo ostale programe za katere zmanjka denarja. Državna blagajna se preprosto sesede.

Financiranje države s primanjkljajem je sicer potuha politikom, ki jim zaradi možnosti zadolževanja ni potreba sprejemati nepriljubljenih ukrepov, a je na dolgi rok taka politika neizogibna pot v bankrot. Uravnoteženje proračuna je torej matematična nujnost in državljanska dolžnost vseh odgovornih prebivalcev države ne pa »zarota kapitala«, kot nam jo skušajo vsiliti nasprotniki varčevanja. Je pa obenem res, da so varčevalni ukrepi boleči, tukaj ni dileme. Vsako odvajanje od odvisnosti je mukotrpno. Če bi imeli na strani rezervo nabrano v dobrih časih (proračunski presežek), bi jo lahko danes počasi porabljali namesto zadolževanja, vendar je nimamo saj smo vse sproti porabili, s čimer smo umetno ustvarili nenormalno, celo 7% gospodarsko rast v letu 2007.

Za zapolnitev proračunskega primanjkljaja imamo načeloma tri možnosti. Bodisi povečamo davčne prihodke, bodisi zmanjšamo proračunsko porabo ali pa kombinacijo obojega. Izbira je predvsem odvisna od premišljenega nabora instrumentov, ki imajo različno odzivnost (fiskalni in davčni multiplikator) v razmerju do BDP.  Dvig davkov bi namreč povzročil padec BDP v določenem odstotku, prav tako bi padec BDP bil posledica znižanja proračunske porabe, vendar najbrž v drugačni meri. Kombinacija obojega bi prav tako povzročila padec BDP. Kot vidite, pozitivnega izhoda za uravnoteženje proračuna na kratek rok ni. A bistveno bolj pomemben je dolgoročni izid. Izognemo se namreč bankrotu države in »grškemu » scenariju, ko dokončno zmanjka denarja za najbolj nujne programe za osnovno delovanje države. V to situacijo nikakor ne smemo priti in zaenkrat še imamo možnosti, da se ji izognemo, saj Slovenija ne sodi med najbolj zadolžene države. Vsekakor pa moramo ustaviti trend stalnih proračunskih primanjkljajev tudi za ceno delnega padca življenjskega standarda. To smo dolžni bodočim generacijam, ki bodo sicer ostale brez države.

Predvsem pa moramo v Sloveniji poleg postopnega uravnoteženja proračuna izvesti določene reforme, ki bodo državo postavile na zemljevid investicijsko zanimivih območij. Absolutno moramo znižati obdavčitev dela (ali pa vsaj občutno dvigniti meje dohodninskih razredov), kar bi lahko deloma nadomestili s prestrukturiranjem davkov v smeri večje obdavčitve potrošnje ali pa npr. nepremičnin. Tudi postopen umik države iz nekaterih sektorjev javnih storitev oz. dopuščanje konkurence bo nujno, saj se tam kopičita neučinkovitost in neracionalna poraba denarja. Slovenci smo skozi zgodovino že marsikaj hujšega pretrpeli, od tujih gospodarjev do dveh svetovnih vojn in ni vrag, da ne bomo uspeli najti nekaj malega rezerve in se tudi tokrat zvlekli skozi težke čase. Če bi nam le politika dala signal, da ve kaj počne…

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.