Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


23.11.2012, 14:02

Otročje igre nikoli odraslih

Politična parodija v Sloveniji dosega bizarne razsežnosti, pritisk v loncu pa narašča.

Naključen bralec največjih slovenskih časopisov bi te dni dobil vtis, da Sloveniji vlada neoliberalni kapitalizem najtežjega tipa, kjer se državna podjetja divje privatizirajo, davki se znižujejo, klesti se državna poraba itd… A bolj pogumen pogled v ozadje dogajanja v državi bi pokazal ravno nasprotno stanje. Ministri, ki so še pred izvolitvijo zagovarjali umik države iz gospodarstva danes napovedujejo dokapitalizacije bank in raznih podjetij z državnim denarjem. Pripravlja se dvig znižane stopnje DDV ter najbrž tudi dvig splošne stopnje DDV. Pripravlja se nov 50% dohodninski razred obdavčitve dohodkov iz dela, uvaja se nov davek na finančne transakcije, načrtuje se dvig trošarin na elektriko, dodaten davek na določene vrste hrane, v kratkem se bodo močno podražile komunalne storitve… Razlog za vse te podražitve in dvige davkov je v preprostem dejstvu, da nikjer nočemo zarezati v porabo in znižati stroške, ker je pač politikom bolj enostavno dvignit davke.

Predlagateljem se najbrž niti ne sanja, kaj se bo zgodilo s potrošnjo v državi, če se bodo vsi ti dvigi res implementirali v naslednjem letu. Lafferjeva krivulja bo pokazala zobe, dvig davkov utegne paradoksalno celo zmanjšati skupen davčni priliv države. Ko še finančni minster javno prizna, da varčevalnih ukrepov ne more izpeljati, ker sindikati nanje ne pristajajo zaradi česar bo potrebno izpad nadomestiti z dvigom davkov, je vsakomur jasno, kdo ima v tej državi v resnici vzvode moči v rokah. In proti komu bi moralo biti usmerjeno nezadovoljstvo ljudi zaradi vse slabšega stanja v katerega tonemo. Resnica je torej, da Slovenija v svoji zgodovini še nikoli ni bila dlje od kapitalizma in hkrati še nikoli ni bila bliže popolnemu razsulu, kot je danes.

Pred meseci je Francija ponosno proslavila izvolitev novega predsednika Hollanda, ki je obljubljal povečanje gospodarske rasti z močnim programom državne porabe, dvigom davkov za bogate itd… Danes, šest mesecev kasneje, je država na poti v gospodarski zastoj. Gospodarska gibanja so negativna, nepremičninski trg se sesuva, vlada z ostrimi kaznimi grozi podjetjem, ki načrtujejo odpuščanja, kapital beži v tujino. Pred dnevi so zaradi slabšanja proračunskega stanja doživeli tudi izgubo AAA statusa pri bonitetni agenciji Moody's. Hollande je danes, šest mesecev po triumfalni zmagi, eden najmanj priljubljenih francoskih politikov. Kakršnekoli vzporednice s stanjem v Sloveniji so zgolj naključje.

Stvari se ponovno zaostrujejo tudi v Grčiji. Sami varčevalni ukrepi namreč ne uspejo znižati razmerja med zadolženostjo in BDP, ki kljub izredno agresivnim paketom zniževanja porabe, vseskozi narašča. To se dogaja zato, ker BDP pada hitreje, kot raven zadolženosti. Reševanje Grčije na način, kot se ga je lotila EU ne deluje zato, ker ne vsebuje prestrukturiranja dolgov. Država bi namreč morala mednarodne upnike prisiliti v zmanjšanje glavnice dolga tudi z grožnjo bankrota (odpis, kar se je delno sicer zgodilo, vendar v bistveno premajhnem obsegu). Šele, ko skupno zadolženost znižaš pod neko kritično mejo (recimo 60% BDP), lahko z varčevalnimi ukrepi dosežeš učinek stabilizacije javne blagajne. A EU seveda odpisu dolgov ni naklonjena, saj je pretežni del grškega dolga (beri: obveznic) zaradi »inteligentne« politike v zadnjih treh letih prenesen iz zasebnih poslovnih bank na Evropsko centralno banko in ta ima sedaj problem to prestrukturirati, saj bo podvržena očitkom o monetizaciji, ki je že po zakonodaji EU prepovedana. Zato pa stiskajo in stiskajo Grčijo, dokler bo ostal še zadnji evro za plačilo obresti in dokler ne bodo Grki sami zahtevali izstopa iz evroobmočja in prenehanja odplačevanja dolgov. Kaj bo ECB storila v tem primeru seveda v navodilih za uporabo ne piše. In če ste slučajno že zasičeni z branjem novic iz Grčije, se lahko začnete kratkočasiti z dogajanjem v Argentini. Prihajajo namreč informacije, da se tudi tam odločajo za neplačilo obveznosti do mednardnih upnikov. Za Argentino to sicer ni nič novega. Pa saj tudi za Grčijo ne.

Kaj nam je storiti se sprašujete. Mnogi pravijo, da so politiki preprosto odraz volilcev. To kar ljudje izvolimo, to pač imamo in za to bomo tudi plačali ceno, ki nam jo bodo ti izstavili. To je sicer objektivna resnica, a je zadeva na moč podobna vlogi staršev. Tudi starši seveda želijo svojim otrokom nuditi vse, vendar morajo v tej želji znati kdaj določene stvari tudi prepovedati. Znati morajo postaviti mejo. Udariti po prstih, ko je treba. Oziroma na kratko povedano, morajo se obnašati odraslo. In prav to pogrešamo od aktualne politične garniture. Odgovorno, etično, odraslo obnašanje. S svojim zgledom državljane mirno, dostojanstveno a odločno popeljati na pot sprememb tudi, če so te v prvi fazi neprijetne. Namesto tega imamo folkloro s ponarejenimi spričevali, zaposlovanjem sorodnikov in prijateljev v državnih podjetjih, korupcijo na vseh ravneh javnega sektorja, podjetja na Cipru, afere s podpisi, prepiranje okoli tega, kdo je pred šestdesetimi leti nosil rdečo zvezdo in kdo ne, strice iz ozadja, tete iz ospredja, sive eminence… Skratka, med našimi politiki ni enega, ki bi kazal kakršnekoli znake, da je starejši od šestnajst let. Napočil je čas, da se tem otrokom vzame igračo iz rok.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.