Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


07.12.2012, 14:33

Paradoks varčevanja

Svetovni borzni trgi so ponovno na krilih optimizma. Je ta upravičen?

Na večini borznih trgov v Evropi in ZDA se je kratkotrajna novembrska korekcija preobrnila nazaj v pozitiven trend. Delnice se skorajda že spogledujejo z letnim vrhom doseženim v mesecu septembru. Korekcija se je v ZDA začela z objavami šibkih rezultatov poslovanja v začetku oktobra in nadaljevala z negotovostjo glede pogajanj okoli zmanjšanja proračunskega deficita. Takoj po predsedniških volitvah se je razširila informacija, da je ameriška politika zelo blizu fiskalnega dogovora, kar se je kasneje izkazalo kot popolna laž, ki pa vseeno ni preprečila vzpona delnic v zadnjih štirinajstih dneh v upanju, da se bo ameriško gospodarstvo izognilo grozeči recesiji.

Kar se nas tiče, dileme ni. Ameriki recesija ne grozi, saj se je ta po našem mnenju že začela. Avgust ali september ocenjujemo kot začetek recesije v ZDA, takrat se je namreč krivulja večine relevantnih kazalnikov obrnila navzdol. Edini pomembnejši indikator, ki zaenkrat še ne signalizira negativnega trenda je brezposelnost, saj se še ne poslabšuje toliko, kot je to značilno za obdobje recesij. Res pa je, da je brezposelnost indikator, ki običajno zamuja, v nekaterih preteklih recesijah je namreč število zaposlenih celo naraščalo še šest mesecev po začetku recesije in se šele nato obrnilo navzdol. Dejstvo, da brezposelnost še ne narašča torej ni nič nenavadnega in nikakor ne izključuje možnosti, da so ZDA že v recesiji. In vedeti morate, da se recesije vedno uradno določijo za nazaj, kar pomeni, da nas bodo formalno obvestili o recesiji takrat, ko bomo že globoko v njej.

Podobno kot večina politikov v Evropi se tudi v ZDA te dni predvsem prerekajo o proračunskih številkah. Če se morda še spomnete, so se lani ob istem času v ZDA prepirali o varčevalnih ukrepih za izravnavo proračunskega primanjkljaja in seveda kot pravi politki dogovorili, da se bodo dogovorili. Dogovor so prenesli na letošnji december z varovalko, če se tokrat ne uspejo dogovoriti se avtomatično vklopijo varčevalni ukrepi na določenih postavkah proračuna v skupnem znesku cca 600 milijard USD (okrog 4% BDP). Danes seveda kompletna ameriška politična garnitura kriči, da se je potreba tem avtomatičnim izravnalnim ukrepom izogniti, sicer bo ZDA doletela precej močna recesija. Na vso moč se trudijo ponovno doseči dogovor, da se bodo dogovorili enkrat prihodnjič, do takrat pa je najbolje, da varčevanje kar odpade.

Glede varčevalnih ukrepov se pri nas in povsod okoli nas dogaja zanimiv paradoks. Kaj v bistvu sploh pomeni beseda varčevanje? Preprosto povedano to pomeni porabiti manj kot si ustvaril. Če torej poskušamo malce bolj matematično ponazoriti bi lahko rekli, da varčevanje pomeni, da ustvarimo 100 enot in jih v istem obdobju porabimo 90. Privarčevali smo torej 10 enot. Razvita gospodarstva pa so danes v situaciji, ko imajo proračunski deficit, kar v našem primeru pomeni, da ustvarijo 100 enot in jih porabijo 110. 10 enot si morajo torej vsako leto nekje izposoditi. In sedaj se tukaj prepiramo okoli tega, kaj pomeni varčevanje. Nekateri pravijo, da če porabo znižamo iz 110 enot na 108, smo 2 enoti privarčevali. Pa je to res? Še zmeraj si moramo namreč teh 8 enot nekje izposoditi. V tem primeru torej sploh ne gre za varčevanje temveč zgolj za upočasnjeno rast presežne porabe. Porabimo torej še vedno več kot ustvarimo. Namesto 10 enot si jih moramo sedaj izposoditi 8 in to je vsa razlika. Celotna masa dolga še zmeraj narašča. Kljub naraščajočemu nasprotovanju varčevalnim ukrepom moramo torej biti jasni: pravemu varčevanju nismo še niti blizu. Vsaj toliko pošteni moramo biti, da si to priznamo.

Zakaj pa torej varčevanje po Evropi ne deluje oziroma še celo poglablja krizo? Zato ker ga ne spremlja prestrukturiranje nevzdržno visokega obsega dolgov. Preprosto povedano, določene države imajo nakopičenih toliko dolgov, da brez prestrukturiranja (beri: popolnega ali delnega odpisa v breme upnikov) ne bo šlo. Varčevalni ukrepi brez prestrukturiranja dolgov nimajo smisla. Varčevanje namreč kratkoročno v vsakem primeru zniža gospodarsko aktivnost. Ker torej BDP z uvajanjem varčevalnih ukrepov neizogibno nazaduje, je zelo pomembno, da obseg zadolžitve upada hitreje. Na ta način se lahko kljub padajočemu BDP, zniža razmerje med dolgom in BDP. Vendar obsega zadolžitve ni mogoče agresivno znižati brez prestrukturiranja, kar pomeni delni ali popolni bankrot in odpis dolgov. Zato so recesije izredno pomembne za normalno delovanje gospodarstva. Omogočajo namreč prepotrebno periodično »čiščenje« slabih investicij in zagon nove gospodarske rasti z zdravih temeljev. Nasedle investicije se izločijo in naredijo prostor novim gospodarskim idejam. Če slabih oz. napačnih poslovnih odločitev ne izločimo iz sistema, prostora za nove ideje ne bo, nasedle investicije pa medtem zasedajo prepotrebne finančne resurse (obresti za dolgove), zato tudi do okrevanja ne more priti. In niti ne bo prišlo dokler se bodo vrhovi monetarnih in fiskalnih oblasti držali načel pometanja težav pot preprogo.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.