Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


21.12.2012, 14:53

Bilanca 2012

Ker bo to naš zadnji prispevek v letošnjem letu, si poglejmo, kako smo se odrezali glede na napovedi.

V začetku leta, natančneje 6. januarja 2012, smo objavili naš borzni komentar v katerem smo navedli nekaj pričakovanj za leto 2012. V nadaljevanju si poglejmo, kako se je izšlo. Dejali smo, da se prostor za fiskalni stimulus krči, a bodo kljub temu centralne banke vztrajale s posameznimi poskusi monetarnega vzpodbujanja gospodarske aktivnosti. Lahko bi rekli, da smo tukaj zadeli, saj se po Evropi širi politika varčevalnih ukrepov (fiskalno varčevanje), ECB in Federal Reserve pa nadaljujeta s politikami izrednih monetarnih ukrepov namenjenih vpihovanju likvidnosti v finančni sistem. Za večji del Evrope, predvsem periferne države, smo napovedali uradni vstop v recesijo, kar se je tudi zgodilo. Gospodarska rast v velikem delu evropskih držav je negativna z izjemo nekaterih največjih, kjer pa se komaj še drži nad pozitivno ničlo.

Za ZDA smo napovedali padec gospodarske rasti pod 1,5%, kar sicer tehnično še ne bo recesija občutek večine prebivalstva pa je točno tak. In to kljub dejstvu, da je ameriška centralna banka še v začetku leta napovedovala 2,5 do 3% rast. Seveda smo imeli ponovno prav mi, saj zadnje ocene kažejo, da bo rast BDP v letošnjem letu okrog 1,7%, kar je komaj malenkost nad našimi napovedmi. Napovedali smo tudi pritiske na rast dobičkov podjetij, kar se je dejansko začelo kazati v tretjem četrtletju. Napoved, kjer smo popolnoma udarili mimo pa je bila tista, kjer smo pričakovali padec tečajev delnic predvsem na ameriških borzah zaradi ustavljanja gospodarske rasti. Zgodilo se je ravno obratno, delnice na večini borz z izjemo tistih evropskih držav v največjih težavah, so potegnile navzgor in leto zaključile z donosi med 15 in 25%.

Gremo naprej. Napovedali smo, da bo evro kot valuta preživel, a izgubil na vrednosti. Polovico napovedi smo zadeli, drugo polovico pa ne, saj evro zaključuje leto na skoraj isti vrednosti pri kateri je štartal. Napovedali smo okrepitev finančnih pritiskov na trge Španije, Italije in Francije. Prvi dve sta letos res doživeli močan napad na njune obveznice, Francija pa zaenkrat še ni pod pritiskom, čeprav ravno v zadnjih mesecih tudi od tam prihajajo vse manj vzpodbudne novice. Omenili smo tudi Japonsko kot prihajajoči vir težav, velja pa podobno kot v primeru Francije. Tekom leta se napoved ni uresničila, a tok dogodkov v zadnjih dneh, predvsem po izvolitvi novega japonskega predsednika vlade kaže, da bodo mednarodni investitorji začenjali namenjati vse več pozornosti tudi tej državi.

Če torej na kratko analiziramo naše napovedi in uresničitve v iztekajočem se letu lahko ugotovimo, da smo sicer precej dobro zadeli gibanja v realnem delu gospodarstva, popolnoma pa smo pogoreli pri napovedi odziva borznih vlagateljev na ta gibanja. Gospodarska situacija se je namreč res v drugi polovici leta začela poslabševati praktično povsod, borze pa so kljub temu ravno v drugi polovici leta zabeležile največje pospeške. Podcenili smo torej agresivnost centralnih bank, še bolj pa  pripravljenost vlagateljev, da zanemarijo tveganja in slepo zaupajo presoji teh bank, ki zelo kratkovidno postavljajo na stran nujne strukturne ukrepe za stabilizacijo sistema in navijajo za kratkoročno gasilsko reševanje krize.

Kljub temu menimo, da bi bila napaka, če bi v tem trenutku opustili naše skrbi ter se tudi sami vrgli v valove presežne monetarne likvidnosti in plavali s tokom. Velike strokovne napake povzročene z neustreznim odzivom monetarnih in fiskalnih oblasti na fundamentalne vzroke krize, bodo prej ali slej priplavale na površje, najbrž ravno takrat, ko bodo vlagatelji nanje najmanj pripravljeni. Deformacija učinkovite alokacije kapitala povzročene s politikami presežne likvidnosti in prenizkih obrestnih mer bo neizogibno pripeljala do velikih izgub. Vztrajamo torej na tem, da je ob sedanjih razmerah potencial izgub večji od potenciala rasti, edini pozitivni fundament, ki še govori v korist vlagateljev v tvegane finančne instrumente na borzah pa ostajajo centralne banke.

Ob tem moramo dodatno razjasniti, da nas ni strah manjših 10 do 15% korekcij, ki so običajni del vsakega borznega cikla temveč večjih, strukturnih izgub, ki vlagateljem odnesejo več kot polovico donosa ustvarjenega v predhodnih letih. In točno to menimo, da se bo v toku tega cikla tudi zgodilo namreč, da bodo vlagatelji v nekem trenutku izgubili pretežni del tistega, kar so na borzi zaslužili od začetka rasti v letu 2009. Ko bodo nato svoj preostali donos razdelili na časovno obdobje izpostavljenosti trgu, bodo ugotovili, da so zaslužili zelo podpovprečno. Točno to kar vlagatelji ugotavljajo zadnjih petnajst let. Če bi ves ta čas sedeli na kupu obveznic, bi v povprečju zaslužili več, kot s sedenjem na delnicah. Zanimivo mar ne?

Ker bo zaradi kombinacije prazničnih dni borzno trgovanje v naslednjih dveh tednih zelo okrnjeno, bo naš prvi borzni komentar v letu 2013 na sporedu v petek 11. januarja, ko bomo kaj več napisali o naših pričakovanjih. Do takrat pa Srečno!

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.