Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


25.01.2013, 14:14

Varljivi občutek varnosti

Finančni in realni svet sta si iz dneva v dan čedalje bolj odtujena.

Štirje ameriški regionali indeksi proizvodnje (Empire Fed, Philadelphia Fed, Richmond Fed in Kansas Fed) so se v januarju, po manjšem decembrskem izboljšanju, znova obrnili navzdol. Analitiki po našem mnenju podcenjujejo efekt dviga davkov na rast BDP v ZDA. Kljub temu, da je ameriški kongres preložil odločanje o fiskalnem limitu za dva meseca so se nekateri davki avtomatsko dvignili s 1. januarjem. Zvišal se je na primer davek na plače, dohodnina za tiste z najvišjimi dohodki, davek na dividende, odpadlo je kar nekaj možnosti uveljavljanja davčnih olajšav itd… Skupni efekt tega bo po našem mnenju nekje okrog 1% do 1,5% zmanjšane rasti BDP v prvi polovici letošnjega leta. Ker pa so bila ta zvišanja nekako pričakovana so prinesla manjši pozitivni efekt v december pravkar zaključenega leta, saj je precej podjetij zaradi zvišanja davkov predčasno izplačevalo dividende in nagrade zaposlenim. Rast BDP v zaključku preteklega leta bi zaradi tega utegnila biti malenkost višja od naših pričakovanj, vendar gre le za prestavitev negativnega efekta za mesec ali dva.

Kombinacija makroekonomskih podatkov za ZDA je z letošnjim januarjem torej ponovno zašla v rdeče območje. Samo po sebi nam to ne pomeni še nič dokler ne pogledamo na borzne indekse. Ti so le še par odstotkov oddaljeni od borznega vrha doseženega tik pred krizo v letu 2007. Imamo torej očitno diskrepanco med dogajanjem v realnem gospodarstvu, ki nekako stopica na mestu in dogajanjem na kapitalskih trgih, ki drvijo naprej z vse večjo hitrostjo prepričani, da je pred njimi še na stotine kilometrov ravne in gladke avtoceste. In če ste brali naše poročilo iz prejšnjega tedna o obnašanju vlagateljev lahko razumete kakšno napako počnejo vlagatelji, ko gospodarske razmere ocenjujejo glede na gibanje borz. Ker borze rastejo menijo, da se situacija izboljšuje. Tudi leta 2007, ob naraščajočih tečajih na svetovnih borzah, nihče ni opazil, da se gospodarski indikatorji poslabšujejo.

Trgi torej niso popolnoma učinkoviti, kot to trdi neoklasična ekonomska paradigma, to pa zato, ker človekovega obnašanja in posledic le-tega ne moremo izračunati z matematičnimi formulami. Ali, kot je nekoč slikovito opisal fizik Isaac Newton: »Lahko predvidim gibanje zvezd, ne morem pa predvideti norosti ljudi«. Mimogrede, ta njegova izjava se je nanašala na znameniti londonski borzni balon leta 1720 imenovan South Sea Bubble v katerem je tudi sam sodeloval in izgubil ogromno premoženja. Niti najbolj inteligentni ljudje torej niso varni pred preprosto človeško naivnostjo. Oziroma, kot smo napisali prešnji teden, izjemno težko je stati mirno ob strani medtem, ko čreda divja mimo tebe.

Za uspešno investiranje je res pomembno, da vlagatelji razumejo dejstvo, da je poceni kupljeno premoženje bistveno bolj odporno na ekonomske šoke, kot drago plačano premoženje. Izogibanje precenjenim situacijam na kapitalskih trgih je ključno za dolgoročni uspeh. Seveda pa je prepoznavanje stanja precenjenosti za povprečnega vlagatelja precej naporno. Najpomembnejši faktor, ki lahko nevarno zamegli presojo je stanje kreditnega cikla. Enostavna dostopnost financiranja s posojili namreč pogosto »napihne« standardna merila vrednotenj, zato je včasih težko prepoznati, kolikšen del produktivnosti gospodarstva je zgolj posledica poceni kreditov. Glede na tisoče milijard dolarjev, evrov in jenov presežne centralnobančne likvidnosti, zgodovinsko nizke obrestne mere ter vsakoletne večodstotne proračunske primankljaje najrazvitejših držav, ocenjujemo, da je kar zajeten del trenutnih dobičkov odvisen od državno koordinirane kreditne aktivnosti. To lahko vodi v varljivo sliko relativno ugodnih vrednotenj delniških trgov, ki pa so vzdržna zgolj ob vse večjem kopičenju dolgov monetarnih institucij in državnih proračunov. Kdor verjame, da lahko taka aktivnost brez škodljivih posledic traja v nedogled, se moti. Natakar na koncu zmeraj prinese račun.

Pretekli teden je tudi japonska centralna banka oznanila podoben program monetarnega popuščanja, kot ga izvaja ameriški Federal Reserve. Še več, v letu 2014 nameravajo v deželi vzhajajočega sonca na mesec pokupiti preko 100 milijard USD domačih državnih obveznic, da bi na ta način spodbudili gospodarsko rast, ki se že dve desetletji drži okoli ničle. To želijo doseči z znižanjem vrednosti jena kar naj bi spodbudilo domačo proizvodnjo in izvoz. Največji japonski trgovinski partnerji seveda že protestirajo proti politiki valutne vojne, ki škoduje njihovemu izvozu in proizvodnji. Centralne banke širom sveta torej držijo nogo na pedalu za plin pritisnjeno kolikor gre, vozilo, ki ga upravljajo pa se komajda premika naprej. Transmisijski mehanizem vozila je pokvarjen, bankirji in politika pa namesto popravila verjamejo, da je potreba samo še bolj pritiskati na plin, pa bo šlo. Nas bolj skrbi, da bo v nekem trenutku preprosto razneslo motor.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.