Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


01.02.2013, 13:47

Po treh letih intervencij ponovno v krču

Novica tedna je bila za marsikoga presenetljiva objava krčenja ameriškega gospodarstva.

Že od konca lanskega poletja opozarjamo, da večina indikatorjev signalizira zdrs ZDA v recesijo v zadnjem četrtletju preteklega leta. Kljub temu je večina analitikov pričakovala rast med 1% in 1,5%. Ta teden smo naposled končno zvedeli, kdo je imel prav. Ameriški BDP se je namreč po uradnih podatkih v zadnjih treh mesecih preteklega leta skrčil za 0,1%. To je prvo negativno četrtletje v ZDA po treh letih. Z naše strani popolnoma pričakovano in tudi napovedano. In to kljub masivnim monetarnim in fiskalnim intervencijam, ki se štejejo že v tisočih milijard USD. Največje zasluge pri krčenju BDP ima močan padec državne porabe, predvsem v segmentu obrambe. To zgolj dokazuje, kako močno je bila rast BDP v zadnjih treh letih odvisna od državne porabe in ne zasebnega sektorja.

ZDA že štiri leta zapored porabijo 8% več kot ustvarijo (proračunski primankljaj). Verjamejo keynesijanskim teorijam, da se bodo na ta način izvlekli iz krize, a kot kažejo zadnji podatki ta politika ne deluje. Država je z eno nogo ponovno v recesiji. Z 8% proračunskim primankljajem ne uspejo ustvariti niti 2% letne rasti. Oziroma drugače povedano s cca 280 milijardami USD sveže izposojenega in razdeljenega denarja so v zadnjih treh mesecih uspeli znižati svoj BDP za 16 milijard USD. Ni kaj, temu se reče državna učinkovitost. Bernanke in prijatelji naj sedaj svetu razložijo dejstvo, da se po treh letih najbolj drznih monetarno-fiskalnih intervencij v zgodovini človeštva, gospodarstva ponovno krčijo. Po njihovem scenariju se namreč to ne bi smelo zgoditi.

Kljub za mnoge presenetljivem padcu BDP v zadnjem četrtletju se borze ne dajo motiti. Rast se nadaljuje ne glede na stagnirajočo situacijo v realnem sektorju. Naš priljubljeni indikator vrednosti delnic, Shiller P/E, za ameriški indeks S&P 500 presega vrednost 23. Po naši oceni se torej današnji vlagatelji v bodoče lahko nadejajo zgolj 4,3% povprečnega letnega donosa. Morda se povprečnemu opazovalcu to na prvi pogled niti ne zdi slabo, zato vam bomo za lažjo predstavo navedli še obdobja v katerih je v zadnjih stotih letih Shiller P/E dosegal in presegal vrednost 20. To se je zgodilo v letih 1929, 1936, 1962, 1966, 1972 ter v celotnem obdobju 1997 do 2007. Tisti, ki ste ljubitelji zgodovine najbrž že veste, kako so se zadeve izšle za vlagatelje v naštetih obdobjih, ostali pa lahko malce »poguglate« po internetu. To seveda na pomeni, da tokrat ne more biti drugače. Vendar verjeti, da bo tokrat drugače pomeni verjeti, da vsa pravila, ki so na finančnih trgih veljala zadnjih sto let danes nenadoma ne veljajo več. Da dobički podjetij in dividende niso pomembne, da denarni tok iz poslovanja ne pomeni nič, da tiskanje denarja in zgodovinsko nizke obrestne mere nimajo negativnih posledic, da enormno nerazčiščeno breme dolgov ne zavira gospodarske rasti, da so valutne vojne pozitivne za gospodarsko rast itd…

Domača borza je v tem tednu skorajda izumrla. Promet je v določenih dneh še nižji od tistega v lanskem poletju, ko smo dosegli lokalno dno. Nekaj več trgovanja je bilo le z delnicami Mercatorja, ki so se v začetku tedna dotaknile vrednosti 140 EUR. Po pisanju časnikov je bilo na nakupni strani nekaj tujih skladov, ki so si v zadnjem mesecu očitno tako močno želeli delnic Mercatorja, da so njihov tečaj potisnili navzgor za 15%. Po objavi preko sto milijonov izgube v lanskem letu je kupcev Mercatorjevih delnic nenadoma zmanjkalo. Tečaj je v dveh dneh zdrsnil pod 130 EUR. Sicer se v kratkem pričakuje več informacij o poteku zadnjih pogovorov bank glede prodaje zaseženih deležev Mercatorja, vendar vse težja poslovna situacija v podjetju pravzaprav znižuje že tako pičlo zanimanje interesentov iz tujine. Kljub temu, da je rekordna lanska izguba predvsem posledica enkratne oslabitve nekaterih naložb v tujini, menimo, da najtežji časi Mercator še čakajo. Sicer pa za to ni treba biti kak poseben finančni analitik, že samo sprehod po Mercatorjevih trgovinah nam da vedeti, kako zelo se je spremenila situacija v zadnjih treh letih. In predvsem kako zelo je bil Mercator na to spremembo nepripravljen.

S tem povezan je tudi pravkar objavljen podatek, da je maloprodaja v Sloveniji v decembru 2012 v primerjavi z letom prej upadla za 7,5%. Efekt varčevalnih ukrepov, čeprav so ti resnici na ljubo zelo skromni, se začenja čutiti. In da ne boste mislili, da je to izključno slovenska posebnost. Tudi v Nemčiji, ki večjih varčevalnih ukrepov niti ne izvaja, je vrednost maloprodaje decembra zdrsnila za 4,7% na letni ravni. Gre za dolgoročno spremembo potrošniških navad, stila življenja in predvsem vse večji odpor do vsiljenega kreditnega potrošništva, ki je značilen za procese razdolževanja v okviru finančnih kriz. V glave ljudi se počasi vrača zavest racionalne porabe, življenja v okviru svojih finančnih zmožnosti in predvsem prednosti finančne neodvisnosti. To pa je pravzaprav pozitivna sprememba, čeprav nas bo v srednjeročnem obdobju morda peljala skozi viharne čase.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.