Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


07.02.2013, 14:07

Velika rotacija - veliki nesmisel

Občasno nas mediji razveselijo s sila inovativnimi investicijskimi teorijami.

Ta teden bomo pozornost posvetili temi, ki se je v zadnjem mesecu dni začela pojavljati predvsem v tujih finančnih medijih.

Gre za agresivno strategijo nagovarjanja vlagateljev s ciljem prepričati, da je trenutno dober trenutek za spremembo naložb v vrednostne papirje. Pri tem se ne poslužujejo standardnih finančnih meril vrednotenja delnic, temveč neke nelogične izpeljave o selitvi premoženja iz ene oblike v drugo, katere namen je prepričevati ljudi, da je tem selitvam kapitala nujno slediti. Kar se tiče pričakovanih dobičkov ima pač lahko vsak svoje mnenje. Kdor pričakuje postopno izboljševanje rezultatov podjetij, v skladu s tem povečuje svoje naložbe v delnice. S tem ni nič narobe. Vendar se v zadnjem času pogosto pojavljajo investicijski nasveti v smislu: »denar se seli iz depozitov in obveznic v delnice« ali pa »vlagatelji imajo premalo delnic v lasti« in podobno. Skovali so celo poseben izraz (great rotation – velika rotacija), ki naj bi ponazarjal ta masovni premik vlagateljev iz obveznic v delnice. Gre za tako velike nesmisle, da je res sramotno, da določen del finančne industrije poskuša na tak način privabiti naivne vlagatelje. Poglejmo si zakaj.

Denar se zmeraj seli iz ene vrste naložbe v drugo. Ta selitev pa ni enosmerna. Denar se ne more pretakati samo iz bančnih računov v delnice. Za vsako delnico na borzi namreč obstajata tako kupec, kot prodajalec. Ko se sklene transakcija se mora skleniti tako s kupcem, kot s prodajalcem delnice. In to po isti ceni, saj je to smisel borzne transakcije. To je matematična nujnost, nikakor ne more biti drugače. Ko nekdo sprazni svoj bančni račun zato, da delnice kupi, ga na drugi strani nekdo napolni, ko svoje delnice proda. Denar se torej v istem trenutku vrne nazaj na bančni račun, seveda drugega imetnika, morda nekje na drugem koncu sveta. Seveda lahko ta prodajalec delnic v nadaljevanju svoj denar takoj uporabi za nakup drugih delnic, vendar je v tem primeru spet nekje nek tretji prodajalec teh delnic, ki je s prodajo dobil denar. Vsako izdano obveznico, vsako delnico in vsako enoto denarja mora v vsakem trenutku nekdo imeti v lasti. Članki v stilu, da nekje ob strani ležijo kupi denarja, ki samo čakajo, da pridejo na borzo so popoln logični absurd. In tu smo že pri drugem nesmislu.

Teza, da imajo vlagatelji v nekem trenutku v svojih portfeljih premalo delnic je ravno zaradi zgoraj napisanega zgrešena. Vzemimo na primer podjetje, ki ima izdane delnice, te pa kotirajo na borzi. Vsaka od teh delnic mora imeti svojega lastnika. Delnice (ali pa obveznice oz. katerikoli drugi vrednostni papirji) ne morejo obstajati brez lastnika. Ne morejo kar tako viseti nekje v zraku, dokler jih nekdo ne kupi. V trenutku, ko vlagatelj delnico kupi, jo drugi vlagatelj proda. V vsakem primeru nekdo to delnico mora imeti v lasti, zato je neumno govoriti, da vlagatelji nimajo dovolj delnic v svojih portfeljih. Delnic v portfeljih vlagateljev je ravno toliko, kolikor jih je izdanih. Če ima novomeška Krka izdanih 35.426.120 delnic, imajo vlagatelji točno toliko delnic na svojih trgovalnih računih. In ne more jih biti niti premalo niti preveč, ampak jih je točno toliko.

Dejstvo, da imajo danes vlagatelji po svetu večji delež obveznic kot pa delnic v svojih portfeljih ne pomeni, da imajo delnic premalo temveč preprosto, da je izdanih obveznic po svetu pač toliko več. In ker smo napisali, da mora vsak vrednostni papir imeti svojega lastnika, je logična posledica masivnega zadolževanja zadnjih let dejstvo, da so portfelji vlagateljev polni dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic in drugih kreditnih instrumentov). Večina razvitih držav pač pospešeno izdaja državne obveznice za financiranje proračunskih lukenj in vse te izdane obveznice mora nekdo imeti v lasti. Rotacija vseh vlagateljev iz obveznic v delnice v agregatnem smislu torej enostavno ni mogoča. 

Edini parameter, ki se v tem kontekstu lahko spreminja je tečaj vrednostnega papirja. To je torej cena po kateri nek papir (delnica, obveznica ali karkoli drugega) zamenja svojega lastnika. Okoli tega, pa smo že v preteklih tednih pisali, da gre predvsem za psihološko stanje vlagateljev na trgu. Ko so kupci delnic bolj zagnani od prodajalcev, bodo tečaji delnic rasli, če pa so prodajalci bolj odločni od kupcev, bodo tečaji padali. Količina denarja ali vrednostnih papirjev, ki vstopajo in izstopajo iz trga je ob vsaki transakciji enaka. Delnice torej ne rastejo zato, ker kupci prinašajo nov denar na trg (ta isti denar namreč prodajalci tudi takoj odnesejo s trga, na koncu dneva pa je vsota nakupnih in prodajnih transakcij obvezno enaka nič!) temveč zato, ker si kupci v nekem trenutku bolj želijo delnice kupiti, kot pa prodajalci prodati. Razumeti morate, da stvar ni v masi denarja, ki jo imajo na voljo kupci temveč v psihološkem naboju kupcev (ali prodajalcev). Obnašanje vlagateljev je tisto, ki determinira gibanje trga. Te logične osnove morate kot vlagatelji obvezno osvojiti, sicer vas bosta finančna industrija in mediji z lahkoto prinašala naokoli.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.