Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


15.02.2013, 14:17

Išče se novi obraz

Preigravanje političnih scenarijev razgalja strah in neodločnost dela domače politike.

Nič posebej pametnega nimamo za napisati o borznem dogajanju zato si bomo tokrat ogledali domačo politično sceno. In to z zornega kota običajnih državljanov, ki sicer že nekoliko resignirano a še zmeraj z zanimanjem spremljajo burno politično dogajanje. V Sloveniji smo v fazi počasnega razpadanja vladajoče koalicije. Počasnega zato, ker nobeni vladni stranki v tem trenutku nenadne predčasne volitve pač ne koristijo, zato poskušajo z izstopi zavlačevati kolikor se da, vmes pa pripravljati strategijo za prihodnje mesece. Kalkuliranje ni tuje niti opozicijskim strankam. Pozitivna Slovenija se najbrž skuša za vsako ceno izogniti predčasnim volitvam na katerih jim precej slabo kaže, zato so lansirali idejo »tehničnega mandatarja«. Želijo si namreč sestaviti projektno vlado v okviru sedanje sestave parlamenta, v katerem imajo zaenkrat še precej sedežev.

Dr. Cerarja, čigar ime se je v zadnjih dneh pojavljalo v medijih v povezavi z vodenjem bodoče vlade, večina predlagateljev v ospredje postavlja zaradi njegove domnevne poštenosti in etične drže. To je prvi dokaz, kakšna kadrovska luknja se nahaja v naših strankah, saj med svojimi vodilnimi člani očitno ne najdejo več nikogar, ki za seboj ne bi imel kake večje ali manjše aferice, ki bi lahko zrušila njegovo kredibilnost. In ker so seveda vsi sumljivi bi sedaj radi »skenirali« državljane, da bi našli nekoga čistega in ga potisnili na frontno črto, sami pa se skrili v njegovi senci in vodili posle po starem. Morda se motimo in se je g. Cerar sam ponudil za mandatarja, vendar iz dosedanjih zapisov v medijih tega ni moč sklepati.

Druga težava takega načina izbiranja naslednjega predsednika vlade je v tem, da pravzaprav od njega samega še nismo dobili na vpogled nobenega programa. Skoraj polovica parlamenta je torej za kandidata za bodočega mandatarja vnaprej podprla človeka, ki sploh še ni rekel niti besede o tem, s kakšnim programom bi nameraval voditi državo. To je še posebej pomembno, ker gre za ekonomsko občutljive krizne čase. Na podlagi česa torej poslanci podpirajo potencialnega mandatarja? Bi mu program vlade dali na vpogled na dan potrditve v parlamentu? Človek je, vsaj kar se programske vsebine vodenja države tiče popolna neznanka pa vendar ga je brez vprašanj podprla že skoraj polovica parlamenta.

Tehnični mandatar je že po definiciji oseba, ki se predstavi s svojim programom in s svojimi ljudmi, od političnih strank pa zahteva, da njegov program in ekipo podpirajo v parlamentu ne glede na to ali se z njim strinjajo, sicer funkcije mandatarja ne sprejme. To se ponavadi dogaja le v izrednih okoliščinah. Oseba, ki pa zgolj izvaja program drugih političnih strank ni tehnični mandatar, temveč običajen politik. Še posebej tipično za naše kraje pa je dejstvo, da ga podpirajo stranke, ki so si po programski vsebini precej različne (npr. Pozitivna Slovenija in Državljanska lista) zaradi česar je okoli programskih izhodišč vse še bolj megleno. Morda pa je ravno zaradi tega ta program tako v ozadju. Ali je demokracija v Sloveniji res že na takem nivoju, da nam marketinški strokovnjaki mandatarske kandidate oglašujejo, kot v reklamah za avtomobile?

Še največji problem je v tem, da so človeku, ki so ga tako vneto potiskali v ospredje ravno s tem odvzeli verodostojnost. Iz načina na katerega so ga predstavljali v medijih je bilo namreč popolnoma jasno, da ideja o mandatarstvu ni njegova, temveč gre za načrt nekaterih ideoloških liderjev strank, ki pa znotraj lastnih strank ne najdejo več kredibilne osebe za to funkcijo. G. Cerar je torej naposled modro izbral in se za ponujeno funkcijo zahvalil ter jo zavrnil, saj bi se mu v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da bi v roku leta ali dveh končal v podobni mlakuži kot sedanji politični vrh. Realna ocena trenutne situacije je pač taka, da smo v daljšem obdobju politične nestabilnosti, saj so nujni reformni ukrepi za večino prebivalstva neprijetni, a jih bodo vlade kljub temu prisiljene izvajati, zato bodo tudi deležne naraščajočega nezadovoljstva.

Sprijazniti se moramo z dejstvom, da so bile zadnjih dvajset let (da o petdesetih pred tem niti ne govorimo) vodene napačne ekonomske politike, ki so državo počasi pripeljale v današnje stanje. Ta politika je združila najslabše lastnosti socialističnega ekonomskega modela (neučinkovitost, nepotizem, klientelizem, etatizem) z nekaterimi najslabšimi lastnostmi kapitalističnega modela (korupcija, zloraba bančnega sistema) in ta združeni, mutirani ekonomski model je nato ob odsotnosti in nemoči institucij pravne države ter uspavanosti državljanov popeljal družbo na rob prepada. Danes niso problem varčevalni ukrepi, kot si to napačno predstavlja vsaj polovica Slovenije, temveč napake, ki so bile storjene v preteklosti zaradi katerih so današnji varčevalni ukrepi sploh potrebni. Nobena kriza ne povzroči slabe alokacije resursov temveč zgolj razkrije slabo alokacijo, ki je bila storjena pred krizo. In ravno okoli tega se v Sloveniji ne moremo zediniti. A če koraka v smeri sodobnih sprememb ne bomo sprejeli, bomo storili korak čez rob prepada.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.