Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


22.02.2013, 14:18

Novim zmagam naproti

Komedija zmešnjav se bliža vrhuncu, obeta se nam tretja vlada v treh letih.

Slovenija, zgodba o uspehu. Domače državne banke tolčejo izgubo in nas prepričujejo, da je tokrat res zadnjič, kar seveda ni res, kot bomo lahko ugotovili konec leta. Politična desnica ostaja zvesta standardnim temam ideološkega boja, zaslužnega kadrovanja in medijske nespretnosti, reforme pa so v tem kontekstu zgolj kolateralna škoda. Politična levica, ki je prav tako tudi sama ujetnica ideologije in strankarskega kadrovanja pa poleg tega še vedno verjame, da denar raste na drevesih zaradi česar so po njihovem mnenju kakršnikoli varčevalni ukrepi nepotrebni. Se pravi, da z upravljanjem države v zadnjih dvajsetih letih ni bilo nič narobe in lahko nadaljujemo kar po tej poti, od zmage do zmage, do končnega poraza. Ta pa bo posledica osnovnih pravil matematike, ki se na srečo ne ozira na politično barvo.

Naša borza je v zadnjem tednu odraz tega dogajanja. Promet z delnicami je rekordno nizek, so dnevi, ko skupno komajda presežemo 300.000 EUR. Izjema je bil petek, ko so delnice po objavi novice, da se nam obeta dogovor o novi vladi, potonile. Nekatera državna podjetja poslujejo iz leta v leto slabše, vendar določeni lobiji kljub temu ne dovolijo lastniških sprememb, ki bi povečale učinkovitost poslovanja. Ti isti lobiji seveda odgovornosti za sanacijo ne želijo sprejeti, z lahkoto pa aktualnim lastnikom pridigajo, kaj smejo in česa ne. Oklepamo se floskul o domačem lastništvu dokler nekatera podjetja ne bodo zrela praktično za stečaj. Mercator tako prodajamo že osmič v zadnjih treh letih. Pogoji poslovanja se konstantno poslabšujejo, konkurenčni pritisk narašča, domača potrošnja pa upada. Podjetje je vsak dan bolj odvisno od potrpežljivosti bank. Vsakomur je jasno, da bodo potrebni tudi neprijetni kadrovski ukrepi, ne glede na to, kdo bo lastnik podjetja. In vendar se ob vsakem poskusu prodaje oglasijo dežurni zagovorniki nacionalnega interesa. No, tokrat imajo naposled zadnjo možnost. Najbrž gre za zadnji poskus prodaje, saj skorajda nihče več ne verjame, da mislimo resno. Če tudi tokrat Mercator ne bo dobil novega lastnika, bodo končno lahko podporniki domačega lastništva prevzeli odgovornost za svoje besede. Za Slovenijo pa bo to bolj pirova zmaga.

V ZDA se medtem pripravljajo na reze v državnem proračunu. Ti bi se morali predvidoma začeti že prvega januarja, a so jih politiki spretno prestavili na prvi marec. Ta dan se sedaj bliža, zato se ponovno razvnemajo strasti med tistimi, ki reze podpirajo in tistimi, ki jim nasprotujejo. Državna poraba naj bi se po proračunskem programu zmanjšala za cca 100 milijard USD na leto (0,6% BDP). Demokrati tega ne podpirajo in bi raje videli dvig davkov, republikanci pa trdijo, da je varčevanje nujno, pripravljeni pa so se pogajati glede tega, kje naj bi se varčevalo. Če nas občutki ne varajo, menimo, da bo ameriške borze v letošnjem letu presenetil obrat v proračunski in monetarni politiki. Kakršenkoli proračunski dogovor bo sprejet, bo najbrž bolj varčevalno naravnan od sedanjega. Poleg tega je tudi Centralna banka FED v svojem zadnjem sporočuli ta teden dala vedeti, da jo začenjajo skrbeti morebitni stranski učinki ohlapne denarne politike. Najbrž gre za subtilno »priporočilo« kapitalskim trgom, naj ne upajo preveč na nadaljno pomoč s strani monetarne politike.

Ni skrivnost, da že nekaj mesecev stanje na svetovnih trgih ocenjujemo kot preveč evforično. To ne velja za domačo borzo, ki ostaja v primežu domače nelikvidnosti in brezperspektivnosti. Za razliko od Ljubljanske borze so namreč borze na nekaterih razvitih tujih trgih, kot so ZDA, Nemčija in Velika Britanija nadomestile praktično vse, kar so izgubile v finančni krizi v letu 2008 in se spogledujejo z novimi vrhovi. Ocenjujemo, da je velik del te rasti posledica odziva vlagateljev na monetarne ukrepe centralnih bank, ki so trge preplavili z likvidnostjo. Močno pogrešamo resne, dolgoročne strukturne spremembe, ki bi prispevale k stabilizaciji finančnega sektorja in javnih financ.

Na tem področju je definitivno bilo storjenega premalo, kar pomeni, da se lahko kriza enake ali še večje magnitude od tiste iz leta 2008 z lahkoto vrne, pa nanjo ne bomo nič bolje pripravljeni. Gospodarska rast kljub zgodovinsko visokim intervencijam ostaja izjemno šibka in nestabilna, kar je v prvi vrsti posledica nerešenega vprašanja previsokega obsega zadolženosti. Dokler se zadolženost ne bo znižala na raven, ki so jo gospodarstva sposobna tekoče servisirati, bo delovala kot zavora na celotno gospodarsko aktivnost. Odplačevanje kreditov pač pomeni manj denarja za tekočo potrošnjo in investicije. Če bomo vztrajali na politikah, ki dolgove samo še povečujejo, bomo za to plačali ceno vse nižje gospodarske rasti in naraščajoče brezposelnosti. Saj zadeva je v bistvu zelo preprosta le politiki nam jo skušajo predstaviti kot izjemno zapleten posel. Nekako pač morajo upravičiti svoj status…

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.