Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


15.03.2013, 14:14

Ekonomija zobne paste

Se moramo inflacije bati ali ne? Kaj pa deflacije?

V evropski periferiji (tudi v Sloveniji) se širi mnenje, da bi morali gospodarsko krizo reševati s pomočjo inflacije. Podobna ideologija je konec lanskega leta zajela japonsko centralno banko, ki danes že prav agresivno napoveduje, da bo za vsako ceno v državi izsilila inflacijo. Tudi ameriška centralna banka se na vse pretege bori proti grožnji deflacije z izrednimi, še nikoli uporabljenimi monetarnimi ukrepi. Od kod ves ta strah pred zniževanjem cen in navdušenje nad inflacijo?

Če vas vprašamo ali raje kupite stanovanje po ceni 3.000 EUR za kvadratni meter ali isto stanovanje po 1.000 EUR za kvadratni meter, bo vaš odgovor najbrž enostaven. Podobno velja tudi za cenejše dobrine, kot so avtomobili, računalniki, oblačila, komunalne storitve in navsezadnje tudi hrana. Od kod torej ravno nasprotna želja politikov in bankirjev, da morajo cene konstantno naraščati. Želijo nas prepričati, da je 2% inflacija normalna in da je v času krize primerna tudi nekoliko višja stopnja. Pri tem nam seveda prikrijejo, da na videz nedolžna 2% letna sopnja inflacije, pomeni, da se nivo cen v državi podvoji vsakih 36 let. Povprečen človek torej v svoji življenjski dobi dvakrat doživi podvojitev povprečne ravni cen in to naj bi bilo normalno? To naj bi bile »stabilne cene«, kar imajo v svojih mandatih zapisano centralne banke po svetu?

Pogosto lahko slišite zelo pavšalne trditve, da gospodarska rast povzroča rast cen. Gospodarska rast torej generira inflacijo, zato naj bi bila ta pozitivna. Ravno to nam skušajo danes prodati, ko nas prepričujejo, da moramo dovoliti povečanje inflacije, saj naj bi temu sledila tudi gospodarska rast. Poglejmo si naslednjo enačbo ravnotežja:

M x V = P x Q                       iz česar izhaja:                      P = (M x V)/Q

Pri čemer M pomeni količino denarja v obtoku, V predstavlja hitrost obračanja denarja, Q pa količino dobrin in storitev v obtoku. P predstavlja nivo cen. Iz formule ugotovimo, da je nivo cen P odvisen od razmerja med monetarno likvidnostjo (M in V) ter realno proizvodnjo dobrin in storitev Q. Dobro si poglejte drugo enačbo – ugotovili boste, da se Q nahaja v spodnjem delu ulomka t.j. imenovalcu. Če se Q povečuje, ob nespremenjeni likvidnosti to pomeni padanje nivoja cen P. Ker smo rekli, da Q predstavlja količino dobrin in storitev v gospodarstvu, lahko ugotovimo, da gospodarska rast sama po sebi generira padanje cen. Gospodarska rast torej ne povzroča inflacije ampak deflacijo. In če res dobro pomislite je to čisto logično. Rahla deflacija je naravno stanje, ko je gospodarstvo podvrženo tehnološkemu napredku in konkurenčnosti. Proizvodnja dobrin in storitev povzroča padec njihovih cen. Samo pomislite na ceno osebnega računalnika pred desetimi leti ali danes. Ali pa na avtomobil, ki so si ga sto let nazaj lahko privoščili zgolj pripadniki takratne aristokracije, danes pa pred vsako hišo stojita dva. Zakaj naj bi bili mi potrošniki pri tem na slabšem nam ni jasno.

Gospodarska rast začne povzročati inflacijo takrat, kadar ni več dovolj močna in začne zaostajati za rastjo likvidnosti. Ko produkcija dobrin in storitev zadane ob omejitve proizvodnih kapacitet, začne presežna likvidnost povzročati pritisk na rast cen še posebej, če se rast monetarnih agregatov (količina in hitrost denarja) ne upočasni. Cene namreč v vsakem trenutku odražajo mejno koristnost med različnimi dobrinami, ena od teh je tudi denar. Mejna koristnost dobrin in storitev začne naraščati (ker se ustvarjajo prepočasi), mejna koristnost denarja pa padati (ker se ustvarja prehitro) in hop, inflacija je tu. Inflacijo torej povzroča bodisi presežna likvidnost v sistemu, bodisi prenizka proizvodna storilnost. Vendar inflacija ni pozitivna zadeva, kot nas skušajo danes njeni zagovorniki prepričati. Prehitra rast cen namreč prikrito povzroči padec razpoložljivega dohodka in na ta način relativno povečanje revščine. Obenem še znižuje nagnjenost k varčevanju (mejna koristnost denarja upada) zaradi česar izginja potencial za bodoče investicije, ki pa edine pomenijo zdravo gospodarsko rast. Inflacija je torej za družbo izredno škodljiva zadeva, saj s spodbujanjem napačne alokacije investicijskega potenciala, spodjeda dolgoročne gospodarske temelje. Počasi in tiho razkraja družbeno tkivo.

Še eno napako delajo tisti, ki zagovarjajo inflacijo, kot rešitev krize. Verjamejo namreč, da lahko višino inflacije obvladujejo. A inflacija je kot zobna pasta: ko jo enkrat iztisneš iz tube, je ne spraviš več nazaj. To smo nekoč že iskusili tudi v Jugoslaviji, da Argentine ali Zimbabveja niti ne omenjamo. Ali veste na primer, da je bila leta 2008, sredi svetovne finančne krize daleč najbolj donosna borza na svetu Zimbabvejska borza z več 1000% rastjo? Škoda le, da si lahko konec tistega leta s celotno tržno vrednostjo vseh borznih podjetij na lokalni tržnici kupil tri jajca. In to je vse kar morate vedeti o inflaciji.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.