Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


29.03.2013, 12:38

Sence dvoma nad Slovenijo

Preobrat na Cipru, Slovenija pa v primežu mednarodnih upnikov.

Po vseh pripetljajih na Cipru, se je naposled izkristalizirala taka različica reševanja bank, kot smo jo na tem mestu vseskozi priporočali. Očitno se ne bo obdavčevalo vsepovprek, temveč se bo prestrukturiralo posamezne problematične banke po načelu kapitalske lestvice. Največ bodo torej izgubili delničarji bank, nato upniki in ponekod tudi varčevalci katerih zneski presegajo 100.000 EUR. Zneski pod 100.000 EUR bodo ostali zavarovani, čeprav bo dostop do njih nekaj časa najbrž oviran, saj bodo uvedeni dnevni limiti dvigov denarja. Nerešeno ostaja vprašanje kaj se bo zgodilo s tistimi obveznicami ciprskih bank, ki jih ima v lasti Evropska centralna banka kot garancijo za likvidnostno pomoč. Tudi te obveznice bi bilo potreba razvrednotiti preden se dviga roko nad depozite prebivalstva, vendar ECB zahteva senioriteto. V nasprotnem primeru bi se izkazalo, da je ECB dajala pomoč v zameno za ničvredna zavarovanja, kar pomeni padec vrednosti evrske valute. ECB je namreč poleg ciprskih polna še portugalskih, grških, italijanskih in španskih obveznic, ki so prav tako vprašljive. Je pa vsekakor sporno, če bo ECB kot upnik svoje premoženje obdržala medtem, ko bodo drugi upniki svoje premoženje izgubili.

Nizozemski finančni minister Dijsselbloem je takoj po zaključku pogajanj o reševanju ciprskih bank razburil finančne trge z izjavo, da bi ta model reševanja lahko pomenil vzorec za vsa naslednja reševanja v Evropi. To pomeni veliko spremembo, saj je do sedaj veljala tiha garancija, da se banke rešujejo z davkoplačevalskim denarjem, sedaj pa se breme reševanja pomika na zasebne investitorje in celo varčevalce. To je seveda prav, davkoplačevalski denar se ne sme porabljati za reševanje zasebnih investitorjev v bančne delnice in obveznice. Pozorni pa morajo biti tudi varčevalci in sicer naj se res držijo limita 100.000 EUR v posamezni banki kolikor je zavarovanih s strani garancijskih shem. Posledica te spremembe v pristopu bo predvsem veliko večja percepcija tveganosti bančnih delnic in obveznic s tem pa tudi podražitev financiranja in poslabšanje rezultata bank. Žal bo to definitivno imelo vpliv tudi na ceno posojil in posledično gospodarsko rast. Ključna zadeva za normalno funkcioniranje trgov kapitala je, da se omogoča nemoteno ocenjevanje različnih vrst tveganj. Davkoplačevalske intervencije so ta tveganja močno izkrivljale (prikrivale) in zadnji čas je, da se od tega relikta poslovimo. Seveda pa ima realizacija dejstva o tako slabem stanju nekaterih evropskih bank, da zneski nad 100.000 EUR niso več varni, velikanske posledice za plačilni promet, kliring transakcij, obseg depozitov itd…

Pomembnejša novica za Slovenijo je, da se je ta teden pozornost svetovne finančne javnosti usmerila na našo državo. V skoraj vseh pomembnejših finančnih medijih so se spraševali, kdo je naslednji po Cipru in odgovoril je bil skoraj soglasen: Slovenija. Donosi slovenskih obveznic so zaradi tega poskočili, kar pomeni, da so njihove cene na borzah upadle. To predstavlja težavo za državni proračun, ki mora letos izdati kar nekaj milijard novega dolga po vse višji obrestni meri. Nekdo, ki nima izkušenj z delom na kapitalskih trgih se najbrž sprašuje zakaj tak nenaden odziv borz, saj se iz včeraj na danes doma ni nič spremenilo. Značilnost kapitala je, da se na dogodke ne odziva linearno. To pomeni, da se dolgo časa ne dogaja skoraj nič, nato pa zaradi na videz nepomembnega, postranskega razloga, pride do dislokacije. Podobno je bilo z Grčijo. O grškem načinu življenja in razmišljanja vsi vse vemo že desetletja pa je država kljub temu relativno poceni dobivala posojila v neomejenih količinah. V začetku leta 2010 je bilo v dveh tednih vsega konec. Kar naenkrat so vsi postali pozorni na nekaj, kar je bilo pred našimi očmi že leta in sicer višina grškega dolga. Pojavile so se še afere z lažnivim prikazovanjem bilanc, sledile so stavke v javnem sektorju in država je zašla v smrtonosno dolžniško spiralo povečevanja dolga in padanja BDP.

Tako pač to gre zato zgolj puhlice v stilu »V Sloveniji nimamo problemov in bomo vse težave rešili sami« ne bodo dovolj za pomiritev naših upnikov. Te fraze namreč govorimo že vsaj tri leta pa se še nismo premaknili z mrtve točke. Še tisto malo reformske zakonodaje, ki jo vlade uspejo spraviti skozi javno debato nam ne uspe implementirati ali pa pade na sodiščih in referendumskih pobudah. Marsikdo se ne zaveda, da ko bo zmanjkalo denarja iz tujine, ga nobeno ustavno sodišče niti referendum ne bosta uspela pričarati. Prenehati moramo z neko čudno politično prakso, ki se pojavlja v zadnjih letih, ko opozicija zruši vse varčevalne ukrepe vlade, nato sama prevzame oblast in začne izvajati iste varčevalne ukrepe, ki jih nato ponovno zminira nova opozicija, ta na naslednjih volitvah prevzame oblast in spet napove varčevalne ukrepe itd. To se je dogajalo s Pahorjevo vlado, sledila ji je Janševa in sedaj vlada Alenke Bratušek, katere stranke so pomagale rušiti paket reform za stabilizacijo javnih financ, sedaj pa same napovedujejo svoje varčevalne ukrepe. Opozicija bo seveda vrnila udarec in odigrala igro na krilih nezadovoljstva javnosti, vendar s tem izgubljamo dragoceni čas. Minila so tri leta in nismo sprejeli čisto nič, če odštejemo nekaj ušivih milijonov prihrankov tu in tam. Časa nam bo zmanjkalo, denarja pa tudi…

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.