Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


04.04.2013, 14:52

Kje so žeblji?

Kompleksni nelinearni sistemi že dolgo časa povzročajo sive lase matematikom, fizikom in inženirjem.

Teorija kaosa pozna t.i. metuljev efekt, ki govori o občutljivosti na začetne pogoje v nelinearnih (neproporcionalnih) sistemih. Nelinearnost je značilna lastnost v naravi, ki nas obdaja in povzroča pojav kaotičnih stanj. Hudo značilna je tudi za dogajanje v ekonomiji. Majhna sprememba začetnih pogojev lahko skozi čas mutira v velike, neproporcionalne  spremembe sistema. Začetna in končna sprememba torej nista linearno soodvisni. Praktični primer govori o metulju, ki lahko z zamahom svojih kril potencialno povzroči uničevalni vihar na drugem koncu sveta, od tod ime metuljev efekt. Bistvo, ki ga morate razumeti je, da lahko majhne, skoraj neopazne spremembe začetnih pogojev, skozi verigo zaporednih dogodkov vodijo do velikanskih sprememb končnega stanja. Angleži imajo za ta primer zelo star srednjeveški pregovor, ki se začne z: »For want of a nail…«. Zgodbica govori o žeblju, ki si ga nekdo izposodi iz konjske podkve, zaradi česar konj ni več uporaben za jahanje. Posledica tega je, da se konjenik ne uspe udeležiti bitke, to pa na koncu privede do izgube kraljestva. Poanta zgodbe je v tem, da je bilo zaradi enega, nič vrednega žeblja, izgubljena svoboda. Tipičen primer metuljevega efekta.

Pred kratkim smo s strani nekdanjega centralnega bankirja in finančnega regulatorja v Londonu prebrali zelo zanimivo prispodobo delovanja svetovnega finančnega sistema. Govori o ladji na kateri potujemo skozi svetovne oceane. Ladja je prispodoba za banko, kot jo pozna naša moderna družba. Upravniki tega sistema so mornarji (bankirji), ki predvsem stremijo k čim višjemu dobičku, ker so od tega plačani. Upravljajo ladjo, ki je sicer niso sami zgradili, niti ni njihova last. Nekje globoko v ogrodju ladje so – žeblji (kapital, ki drži ladjo skupaj). Ker so mornarji naučeni iskati dobiček povsod, kmalu ugotovijo, da so tudi žeblji nekaj vredni. V vsakem pristanišču kjer se ladja pojavi, povprašujejo po žebljih. Mornarji zato začnejo počasi puliti žeblje iz ladje in jih preprodajati v pristaniščih.

Na ta način povečujajo svoj dobiček. Prepričani so, da ima ladja že v začetni konstrukciji preveč žebljev, zato ne bo škode, če jih bodo nekaj prodali. Mornar-tesar garantira pomočniku poveljnika palube, ki garantira pomočniku kapitana, ki garantira kapitanu, ta pa nato garantira vrhovnemu poveljstvu pomorskih sil, da je ladja, kljub vsakemu žeblju manj, enako varna. Dobiček raste, zato vsi zadovoljni. Seveda se po določenem času začnejo ponekod pojavljati manjše razpoke. Ladja začne puščati vodo. Vrhovno poveljstvo se prestraši in naroči večjo pošiljko žebljev s katero naj bi mornarji zakrpali ladjo in jo usposobili za plovbo. A mornarji počnejo to, česar so bili naučeni. Prejeto pošiljko žebljev z vrhovnega poveljstva prodajo v naslednjem pristanišču za še večji dobiček.

Tukaj se danes nahaja naš finančni sistem. Banke pomoč davkoplačevalcev in državnih garancij izkoriščajo za vse večje in bolj tvegane igre na finančnih trgih. Z ekstremno nizko ceno zadolževanja jih k temu dodatno spodbujajo centralne banke (vrhovni poveljniki). Namesto stabilizacije postaja finančni sistem iz dneva v dan manj stabilen. Prve lokalne razpoke (Bear Stearns, Lehman Brothers in AIG) smo leta 2008 uspeli nekako zakrpati z ogromno pošiljko žebljev, pojavljajo pa se vsak dan nove (Dexia, Bankia, Monte dei Paschi, Ciper,…). Naše ladje zaradi konstantnih popravil in krpanja že več let stojijo na mestu. Voda vse bolj vdira vanje, vrhovno poveljstvo pa pošilja vse večje pošilke žebljev za popravila. Majhna, skoraj neopazna začetna sprememba v obliki enega žeblja manj v trupu ladje, je v verigi zaporednih dogodkov pripeljala do končne ogroženosti celotnega sistema. Narašča nevarnost, da se bodo ladje pod težo vdora vode potopile. Morala zgodbe: »For want of a nail, a ship was lost.« Nelinearnost hudo kaznuje vsako, na videz še tako majhno napako. In uporaba finančnega vzvoda (kreditov), efekt nelinearnosti samo še ojača.

Neukročena želja po dobičku in predvsem nespametno ter zaspano in v določenih primerih najbrž celo koruptivno ravnanje regulatorjev, ki niso pravočasno zaznali tveganega početja mornarjev so nas pripeljali tako daleč, da je ogrožena celotna flota. Nekaj časa so mornarjem dopuščali in jih celo spodbujali k temu, da so žeblje pulili iz ladje (primer: baselski standardi upravljanja s tveganji, ki so kot enakovredno bančno premoženje povsem izenačili grške (ali portugalske, španske, ciprske, irske, slovenske,…) in nemške obveznice, kar se je seveda v zadnjih letih izkazalo za veliko napako). In kako naj sedaj floto rešimo? Vsekakor ni pametno pustiti, da se vse ladje potopijo. Vendar kaj nam je storiti, če se vsi žeblji, ki jih pošljemo na ladje za popravila, prodajo v naslednjem pristanišču za dobiček? In kaj naj storimo z vrhovnimi poveljniki, ki niso uspeli pravočasno opaziti kaj se dogaja, sedaj pa po gasilsko rešujejo kar se rešiti da? Jim lahko sploh zaupamo, da tokrat vedo kaj počnejo?

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.