Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


12.04.2013, 11:24

Kaj lahko pričakujemo?

V današnjem poročilu se bomo spet dotaknili teme vrednotenja delniških trgov.

Metod vrednotenja je seveda nešteto, vsak lahko najde kaj zase. Nam se zdi pomembno, da se posamezna metoda primerja z zgodovinsko doseženimi rezultati, ki jih prinaša. In to skozi več večletne cikle, ne pa zgolj na podlagi enega dogodka. Le na ta način lahko ugotovimo ali gre za resnično uporabne informacije. Eden od klasičnih kazalcev vrednotenja delnic je razmerje med tečajem delnice in dobičkom na delnico t.i. P/E. Pove nam koliko so vlagatelji pripravljeni plačati za letni dobiček podjetja. Ker pa je letni dobiček posameznega podjetja lahko zelo volatilna kategorija, je smiselno uporabiti večletno povprečje dobička in na ta način izravnavati efekte ekonomskega cikla. Prvi je to priporočal že oče delniške analize Benjamin Graham pred 80 leti. Za današnjo uporabo je model vrednotenja na podlagi desetletnega povprečja dobička dokončno predstavil Robert Shiller in ga poimenoval Cyclically Adjusted Price to Earnings ratio (CAPE).

CAPE je torej kazalnik, ki izračunava razmerje med tečajem delnic in dobičkom na delnico na podlagi povprečja dobičkov doseženih v predhodnih desetih letih. Deset let naj bi bil primeren rok v katerem so zajeti efekti povprečnega ekonomskega cikla. Model sam po sebi še ne pove ničesar, temveč zgolj izračuna posamezne P/E kazalnike. Je pa zelo uporaben, ko rezultate primerjamo z dejanskim donosom doseženim na borzi v naslednjih desetih letih. Na podlagi zgodovinskih podatkov indeksa S&P500 (ki segajo skoraj 130 let nazaj) lahko torej primerjamo, kako je vrednost CAPE v posameznem trenutku, vplivala na donos investitorjev v naslednjih desetih letih. Rezultate lahko vidite na priloženem grafu:

Najvišji povprečen letni donos (realen donos – upoštevana je inflacija pa tudi dividende) so dosegali tisti vlagatelji, ki so na borzo vstopali pri vrednostih kazalnika CAPE pod 9. Povedano drugače, ko so vlagatelji plačali manj kot 9-kratnik letnega dobička podjetij, so v naslednjih letih iz tega največ iztržili. Donosi nato upadajo z višanjem kazalnika CAPE. Iz slike lahko potegnemo sledečo razlago: za vlagatelje je izjemnega pomena ob kakšnih vrednotenjih vstopajo na trg. Bodoči donosi bodo nižji ob visokih vrednostih CAPE in višji ob nizkih vrednostih CAPE. Stoletno povprečje CAPE je okrog 15, povprečen donos ob tej vrednosti pa cca 6,5% letno. Situacija, ko je CAPE delnic višji od 15 za vlagatelja v bodoče pomeni doseganje vse bolj podpovprečnih donosov, CAPE pod 15 pa kaže na možnost doseganja nadpovprečnih dolgoročnih donosov. Koliko boste v bodoče zaslužili z delnicami je torej močno odvisno od tega, koliko ste danes pripravljeni zanje plačati. In za razliko od trga potrošnih dobrin, kjer običajno višja cena vsaj približno pomeni tudi višjo kakovost in zadovoljstvo, na borzah višja cena v večini primerov pomeni nezadovoljstvo z bodočim razvojem dogodkov.

Vašo pozornost želimo pritegniti predvsem na predzadnji stolpec grafa, ki kaže donos vlagateljev, ko je na trgu vrednost CAPE med 19 in 23. To pa zato, ker se sedanji CAPE ameriškega indeksa S&P500 nahaja ravno pri vrednosti 23. Iz grafa lahko lepo razberete podpovprečen letni donos (zgolj 3%), ki ga lahko pričakujejo današnji vlagatelji v ameriške delnice. Poudariti moramo, da gre za pričakovan letni donos v obdobju naslednjih desetih let. Ta donos seveda ne bo vsako leto točno tak, temveč ga lahko pričakujemo v povprečju skozi celotno obdobje. Posamezna leta bodo pač močno volatilna, najbrž s poudarkom na negativni volatilnosti. Na podlagi tega modela, ki je v preteklosti dal dobre rezultate lahko ugotovimo, da se današnji kupci ameriških delnic ne smejo nadejati ugodnih bodočih donosov. Seveda moramo opozoriti, da model CAPE ni uporaben za napovedovanje kratkoročnih donosnosti. Čisto mogoče je, da lahko slab povprečen desetletni donos dosežemo tudi tako, da v začetnem obdobju delnice močno rastejo. Razumeti morate le dejstvo, da vsaka današnja apreciacija tečajev pomeni prenos rasti iz bodočnosti v sedanjost. Če so današnji donosi višji od povprečja, morajo biti bodoči donosi neizogibno slabši od povprečja. Gre za osnove matematike in statistike. Želje vlagateljev so torej eno, realnost pa čisto nekaj drugega.

Model CAPE ima še eno zanimivo razsežnost. Potrjuje namreč, da trgi niso racionalni ter, da teorija o popolni učinkovitosti trgov sloni na trhlih nogah. Če bi ta teorija veljala (Efficient Market Hypothesis) vlagatelji nikakor ne bi mogli dosegati tako različnih donosov. Ob predpostavki popolne učinkovitosti bi namreč trgi kapitala morali v vsakem trenutku odsevati pravo vrednost, zato bi morali biti tudi donosi vseh vlagateljev v vsakem trenutku vsaj približno podobni. Očitno temu ni tako, saj je iz priloženega grafa lepo razvidno, da je uspešnost vlagateljev močno odvisna od izbire pravega trenutka za vstop na trg. Na trgih torej obstajajo faze neracionalnosti tako v smer podcenjenosti, kot precenjenosti. Te faze včasih trajajo tudi leta. Izbira pravega trenutka za vstop na trg je torej ključnega pomena za dolgoročno uspešnost. Predvsem pa disciplina. Vlagatelji so zaradi neučakanosti največji sovražniki prav sami sebi.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.