Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


19.04.2013, 13:52

Zapravljanje časa

Slovenija je bila minuli teden pod velikim pritiskom mednarodne javnosti.

Kmalu po razpletu dogodkov na Cipru, so začeli svetovni poslovni mediji ugibati, kdo bi lahko bil naslednji na vrsti. Ker mediji pravzaprav večinoma zgolj prepisujejo eden od drugega, so se vsi naenkrat osredotočili na Slovenijo. Obdobje je pri nas sovpadlo z zamenjavo vlade, kar je ustvarilo izvrstne pogoje za špekulacije. Seveda se sedanja oblast brani, da lahko težave rešimo sami za kar potrebujemo le nekaj dodatnega časa. V teh izjavah pa je skrite kar precej poceni demagogije, kar so tuji investitorji seveda opazili, zato za slovenske obveznice znova zahtevajo rekordne donose.

Da lahko rešimo finančne težave sami, je res. Težava je v tem, da jih nočemo rešiti. Dajmo si priznati, da si velik del Slovencev sploh ne želi naprej, temveč se jim kolca po vrnitvi nekih starih, baje idiličnih časov. In kdor misli, da nam bodo tujci posojali denar, mi pa bomo s tem denarjem sanjali in razpredali o družbenih utopijah, se moti. Slovenska javnofinančna slika dejansko še ni tako slaba, da ne bi bilo več rešitve (po našem mnenju so točko možnosti rešitve že prestopili v Grčiji, Italiji in na Portugalskem, kjer dolg povsod presega BDP). Vendar se mi na pravo pot lahko spravimo le še s težkimi in nepriljubljenimi ukrepi, ki bi v naše gospodarstvo, javni sektor in funkcioniranje države prinesli neko »severnjaško« normalnost in učinkovitost. Začenši s spremembo mentalitete ljudi, ki bi si morali te normalnosti v prvi vrsti sploh želeti. A vsak poskus vpeljave še tako majhnih in relativno nebolečih reform naleti na divje nasprotovanje.

Nadaljujemo namreč s prakso sposojanja denarja, s katerim vzdržujemo delovanje neučinkovitega in razpadajočega sistema in pri tem mednarodne upnike prepričujemo, da smo tik pred vpeljavo večjih in pomembnih reform. In ta trenutek traja že več kot pet let. Zamenjale so se tri vlade, vsaka z velikimi besedami o reformah in svetli prihodnosti. Sami sebe prepričujemo kako hudim pokojninskim, delovnopravnim in socialnim reformam smo podvrženi, dejansko pa nismo uvedli še prav nobene konkretne, resne spremembe z izjemo nekaj manjših lepotnih popravkov. Edini, ki v Sloveniji v tem trenutku občutijo breme krize so podjetniki in brezposelni, tega pa je iz dneva v dan več, saj zasebni sektor počasi popušča pod bremenom kreditnega krča, davčno-administrativnega apartheida, nezaupanja tujih poslovnih partnerjev itd…

Problem sedanje vlade je ravno v tem, da so stranke, ki jo sestavljajo razen ene, še tri mesece nazaj rušile vse reformne ukrepe prejšnje vlade. O Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) so dejali, da uvaja brutalne varčevalne ukrepe, ki uničujejo socialno državo, glede Slabe banke so opozarjali na korupcijo in netransparentnost prenosa terjatev iz bank na državo, o Državnem holdingu pa prav tako niso imeli dobrih besed češ, da obstaja možnost nove divje privatizacije še preostalega državnega premoženja. Da gre za veleizdajo, so v mikrofone v soju žarometov kričali nekateri najbolj goreči verniki nacionalnega interesa. Kmalu zatem so uspele te stranke dobiti to, za kar se jim je v celotni zadevi tudi šlo. Prevzele so oblast v svoje roke in sedaj se čudijo, zakaj so mednarodni investitorji tako »zapaničarili« glede Slovenije. Ti isti politiki, ki so ljudem na jesenskih protestih po Ljubljani in ostalih mestih obljubljali drugačno Slovenijo, sedaj hitijo na mednarodnih televizijskih mrežah pojasnjevati, da namerava vlada izpeljati reformne ukrepe in to točno take, kakršne so vztrajno rušili slabe tri mesece pred tem. Pa razumi če moreš.

»Uvedli bomo Slabo banko, privatizirali bomo nekatera podjetja v državni lasti in konsolidirali javne finance tudi z zmanjšanjem mase plač v javnem sektorju.« To so nenadoma projekti sedanje vlade in marsikdo se danes upravičeno sprašuje, čemu je bila torej sploh potrebna zamenjava. Saj gre za dobesedno iste zadeve. Celo z istimi imeni. Prejšnjega finančnega ministra so medijsko linčali zaradi varčevanja, sedaj pa praktično prepisujejo vse njegove ukrepe in hitijo narod prepričevati, da so nujni. Eno novost so vendarle predlagali: dvig DDV. Gospodarstvo jih je namreč toliko časa na kolenih prosilo, naj za božjo voljo sredi najhujše krize čim prej dvignejo davke, da nas bodo naposled le uslišali. Sploh pa ostaja vprašanje ali glede reform mislijo resno ali pa je vse skupaj zgolj mešanje megle z upanjem, da tuji investitorji tega ne bodo opazili.

Neverjetno je, kako poceni smo izgubili tri mesece, naši pa na ameriški televiziji vehementno prosijo za dodaten čas. In nato takoj naslednji dan predrzno preložijo glasovanje o vpisu fiskalnega pravila v ustavo. Na klasičen »balkanski način« najprej obljubimo, da se bomo poboljšali, nato pa se vrnemo domov in takoj zabijemo nož v hrbet tistim, ki smo jih prepričevali o naših dobrih namenih.  Zmerjamo jih s špekulanti in kljub temu pričakujemo, da nam bodo poceni posojali denar. Kot, da imamo časa na pretek. V resnici pa si dodatnega časa sploh ne zaslužimo. Niti sekunde več!

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.