Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


05.07.2013, 14:07

Je denarja premalo ali preveč?

Na borze se plazi strah pred umikom varnega zavetja centralnih bank.

Svetovne borze so se v zadnjih dveh tednih malenkost potegnile nazaj. Gre za reakcijo vlagateljev na sestanek guvernerjev ameriške centralne banke. Pri tem gre po našem mnenju za precej zmotno interpretacijo Bernankejevih besed. Mediji so namreč polni alarmantnih napovedi, da bo centralna banka ZDA prenehala izvajati ekspanzivno monetarno politiko in zaključila program kupovanja državnih obveznic. Iz poročila centralne banke takoj po zaključku sestanka to ni razvidno. Ravno obratno, Bernanke zagotavlja, da bo s politiko kupovanja obveznic nadaljeval, dokler se gospodarska situacija ne bo znatno izboljšala. Čemu torej razprodaja na trgu obveznic in manjši zdrs na trgu delnic?

Bolj verjetna interpretacija je, da gre za »monetarno utrujenost«. Kapitalski trgi so pač že skoraj tri leta v neustavljivem rastočem trendu zgolj zaradi predpostavke, da bodo centralne banke s svojo ekspanzivno monetarno politiko naredile »vse kar bo potrebno«, da bi preprečile poslabšanje ekonomske situacije. V zadnjem letu dni je že precej jasno, da jim to vse težje uspeva, saj je Evropa že v recesiji, ZDA nekako stopicajo na robu, skrb vzbujajoče informacije pa v zadnjih tednih prihajajo tudi iz Kitajske. In to kljub tisočim milijardam porabljenih za olajšanje finančnega krča, reševalnih paketov za banke, subvencij za gospodarsko rast itd. Zakonu padajoče mejne koristnosti se pač ni moč izogniti. In medtem, ko šefi centralnih bank pomirjujoče zagotavljajo, da bodo storili vse kar bo potrebno za oživitev rasti, se vse več vlagateljev očitno sprašuje, kaj pa pravzaprav sploh še lahko storijo. Edina stvar, ki centralnim bankam zares uspeva je namreč generiranje špekulativnega kapitala, ki svojo pot po najkrajši liniji zaključi na svetovnih borzah, kjer se ustvarja balon skoraj podobnih razsežnosti, kot leta 2007. V resno gospodarsko aktivnost in zaposlenost se tega kapitala preliva bolj malo. In pri vsem tem se s pomočjo prenizkih obrestnih mer še umetno vzdržuje škodljivo visok obseg dolgov, ki kot mlinski kamen okoli vratu, vleče posamezne dele sistema proti dnu.

Centralne banke so torej zgolj uspele kupiti nekaj let časa po začetnem izbruhu krize, ki pa žal ni bil koristno porabljen za sprejetje pomembnih strukturnih reform s katerimi bi omogočili gospodarski preporod družbe. V bistvu je ugodna monetarna politika celo sokriva, da do teh reform ni prišlo (ker pač ni bilo potrebe). Žal poceni denar ni pravi odgovor na nakopičene težave, kar pomeni, da nadaljevanje trenutne monetarne politike zgolj napihuje tveganja, ki že sedaj presegajo sprejemljive okvire. Debirokratizacija, sprememba delovne zakonodaje, razbremenitev podjetništva, znižanje davkov, umik vseobsežne države, racionalizacija javnega sektorja in podobno bi bili pravi ukrepi, ki bi zagnali inovativno eksplozijo v družbi in sčasoma posrkali delovno prebivalstvo v novo-nastale službe. Ne potrebujemo še več socialne države, temveč več podjetniškega duha in delovnih mest. A žal o teh ukrepih ni ne duha ne sluha. Ravno obratno, rinemo v višje davke, širimo državno represijo na vseh področjih podjetništva, dodajamo vse višje in višje prispevke za raznorazne javne storitve itd… Razlika v bremenu krize, ki si ga delita produktivni in neproduktivni del družbe se povečuje, to pa vodi v naraščanje socialne napetosti, nezaposlenost, delo na črno, davčne utaje, odseljevanje v tujino itd. Na tem koncu tunela okrevanja pač ne bo.

Zanimivo je dejstvo, da je svet na pragu nove recesije in to pri zgodovinsko nizkih obrestnih merah. Vse večje centralne banke so z obrestno mero skoraj na ničli. Tako nizke cene posojil, kot jo lahko posojilojemalci dobijo danes še ni bilo, a se kljub temu gospodarska mašinerija ne zmore zagnati. Problem torej ni v nedostopnosti denarja, kot si to mnogi razlagajo temveč drugje. Problem je v previsokem obsegu starih dolgov. Zaradi starih dolgov, ki jih ne želimo očistiti, si pač vse manj podjetij in gospodinjstev zmore privoščiti nove dolgove, kljub nizkim obrestnim meram. Posledično ne narašča povpraševanje po proizvodih in storitvah, podjetja pa zato ne investirajo in ne zaposlujejo. Nizke obrestne mere se torej ne prelivajo v investicije in vzdržno gospodarsko rast temveč zgolj v kratkoročno špekulativno trgovanje na borzah kapitala. Izjemno škodljivo za dolgoročno stabilnost finančnega sistema. Na voljo imamo pravzaprav zgolj dve precej frustrirajoči izbiri. Izberemo lahko nadaljevanje sedanje politike, vzdrževanja starih dolgov, kar bo pomenilo mučno dolgotrajno obdobje nizke gospodarske rasti in visoke brezposelnosti, ali pa izberemo pospešeno likvidacijo slabih dolgov, kar pa bi seveda prineslo hitro in kratkoročno boleče krčenje BDP. Znašli smo se pri vrhu večdesetletnega kreditnega cikla in pred nami je drugi del te strmine katere naklon je tokrat negativen. Ni ravno prijetna situacija, a tako pač je.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.