Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


20.09.2013, 13:26

Dve minuti do polnoči

Nadaljevanje ekspanzivne monetarne politike ZDA je za trenutek presenetilo borze.

Dogodek tedna za kapitalske trge je vsekakor bilo zasedanje ameriške centralne banke Federal Reserve. Od odhajajočega guvernerja je večina vlagateljev pričakovala vsaj minimalno zmanjšanje obsega nakupov državnih obveznic, nekako v stilu testiranja odziva trga. A Bernanke je presenetil. Zmanjšanja zaenkrat ne bo. Federal Reserve ostaja pri nakupih cca 85 milijard USD državnih in hipotekarnih obveznic na mesec. Vsaj do decembra, ko bo naslednji sestanek vrha centralne banke. Kot razlog za to odločitev je navedel rast obrestnih mer v zadnjem času, ki bi utegnila zavreti gospodarsko okrevanje. In s tem je Bernanke neposredno priznal, da je centralna banka ZDA stisnjena v kot.

Investitorji so namreč skozi celoten proces quantitative easing, kot se kupovanje državnih obveznic imenuje, v zadnjih treh letih kupovali državne obveznice, ker so vedeli, da jih kupuje tudi centralna banka. Na ta način so služili »s prehitevanjem« centralne banke, ki je s svojimi nakupi nekako garantirala, da bodo lahko te obveznice nekomu prodali, če se bodo za to odločili. Z nakupi so seveda cene obveznic rasle, njihovi donosi (obrestne mere) pa padali. Desetletna ameriška obveznica je tako lani poleti dosegla vrh pri obrestni meri vsega 1,5%. Od takrat dalje so zaradi pričakovanja o bližajočem se koncu programa quantitative easing v letu 2013, vlagatelji začeli postopoma prodajati (oz. zmanjšali nakupe) ameriške obveznice, kar je povzorčilo padec njihovih cen in rast donosa, ki je tik pred sestankom Fed-a zrasel do 2,9%. Povsem logično je bilo pričakovati, da bodo vlagatelji, ki so špekulirali s prehitevanjem centralne banke pri nakupih, skušali špekulirati tudi s prehitevanjem centralne banke pri prodaji teh obveznic. Zahtevana obrestna mera za ameriško desetletno obveznico se je torej v zadnjem letu dni skoraj podvojila. In to je Bernanke imel v mislih, ko je govoril o nevarnosti upočasnitve okrevanja zaradi rasti obrestnih mer. A to nevarnost je v največji meri pomagal ustvariti prav sam, ko je z obsežnimi nakupi obveznic znižal obrestne mere na rekordno nizke ravni in s tem umetno manipuliral s ponudbo in povpraševanjem na trgu.

Problem situacije je v tem, da v nasprotju z običajnimi recesijami, kjer se pod pritiskom stečajev, propadov podjetij in prestrukturiranja gospodarski sistem očisti slabih naložb in zaživi, temu tokrat ni tako. Centralne banke in populistične vlade zavzemajo vse bolj aktivne pozicije na trgih in skušajo aktivno preprečevati čiščenje in prilagoditev gospodarstva, na ta način pa vse bolj podpirajo kopičenje napačnih odločitev. Ta koncept se je nekako začel z Greenspanom, ki je ustvaril mit, da lahko centralna banka prepreči gospodarske cikle in ustvari trajno rast. Vsaka naslednja recesija je torej težje obvladljiva, gospodarstva pa se soočajo z vse nižjo povprečno gospodarsko rastjo in naraščajočim dolgom, čigar nadaljnje kopičenje je možno le pod predpostavko vse nižjih obrestnih mer. In točno zaradi tega je tudi Bernanke vse bolj nervozen.

Obrestne mere so sprva tri leta padale zaradi pričakovanja trgov o vztrajanju centralne banke pri kupovanju obveznic in nato v zadnjem letu dni rasle zaradi pričakovanja trgov o postopnem umiku centralne banke z nakupne strani. Bernanke ima torej zvezane roke. Trgi bodo sedaj pred vsakim sestankom Fed-a ugibali o umiku nakupov obveznic, Fed pa se ravno zaradi teh špekulacij ne more umakniti, brez povzročitve burne reakcije na trgu obrestnih mer. A te si seveda ne želi, ker bi dvig obrestnih mer pomenil de-facto krčenje monetarne likvidnosti, kar pa je glavni razlog, ki še drži celotno barako pokonci. Obenem pa se ravno zaradi programa quantitative easing in presežne likvidnosti na kapitalskih trgih napihuje balon, ki že počasi dobiva dimenzije tistega iz leta 2000 ali 2007. Nič kaj prijetna situacija za šefa Federal Reserve, ki pa najbrž s precejšnjim olajšanjem, kmalu zapušča svoj vroči stol.

Ben Bernanke se je v svojem mandatu posebej proslavil z izjavo januarja 2008, da centralna banka ZDA ne vidi možnosti izbruha recesije. Kako so se stvari par mesecev kasneje dejansko iztekle najbrž ni potreba posebej obnavljati. Njegova predvidena naslednica na čelu Fed-a, Janet Yellen, ravno tako ne vzbuja kakega posebnega upanja. Na zaslišanju članov predsedstva Federal Reserve, pred komisijo leta 2010 glede vzrokov krize je med drugim povedala, da ni pravočasno opazila tveganj, ki so se kopičila v finančnem sistemu ter ni povezala vloge rating hiš, hipotekarnih posojilnic, obvodnih podjetij za financiranje bank itd… Zaslišanje je zaključila z izjavo, da preprosto »ni razumela, kaj se pripravlja, dokler se ni zgodilo«. Če so to zadostne reference za vodenje najmočnejše centralne banke sveta, potem imamo v Sloveniji kar nekaj prvovrstnih kandidatov, ki jih lahko ponudimo. Medtem pa se borzni vlagatelji, opogumljeni z odločitvami centralnih bank, še naprej  igrajo igro Pepelke v prepričanju, da bodo tik pred polnočjo vsi naenkrat uspeli varno zdrveti skozi mala, ozka vrata v kotu plesne dvorane. Kot vedno, bo ta trenutek najbolje opazovati iz varne razdalje. Do takrat pa: »the show must go on«.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.