Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


04.10.2013, 13:48

Prostora za napake zmanjkuje

Visoka vrednotenja napovedujejo nizke donose, a vlagatelji se ne dajo.

Na hitro smo ponovno preverili nekatere statistične podatke vrednotenja na ameriškem borznem trgu in ugotovitve so sledeče. Indeks S&P500 se na podlagi Shillerjevega P/E (desetletni povprečni, ciklično prilagojeni kazalnik razmerja med tečaji in dobički delnic v indeksu) nahaja znotraj 9% najdražjih opažanj v zgodovini meritev oziroma, morda bo lažje razumljivo, če povemo, da so bile delnice v indeksu S&P500 91% časa od leta 1870 do danes cenejše v razmerju do ustvarjenega dobička, kot so danes. Toliko o tem za vse tiste, ki trdijo, da so delnice danes poceni in ugodna priložnost za nakup. Vsaj na razvitih trgih to preprosto niso in pika. Ali lahko delnice postanejo še dražje? Seveda lahko, a to v ničemer ne spremeni končnega izida, ki je neizogiben.

Z isto metodo smo preverili še obrestno mero na 10-letne ameriške obveznice in podobno ugotovili, da se trenutna obrestna mera nahaja znotraj intervala 15% najnižjih obrestnih mer od leta 1870 do danes. Spet drugače povedano, desetletne obrestne mere so bile 85% časa od 1870 do danes višje, kot so danes. Je pa zanimivo dejstvo, da višina obrestnih mer v nasprotju s splošnim prepričanjem ni ravno najbolj točen napovedovalec bodočega dogajanja, saj lahko ugotovimo, da ne obstaja statistično močna korelacija med višino obrestnih mer in vrednotenjem borznih trgov v obliki Shillerjevega P/E. V obdobjih, ko so bile dolgoročne obrestne mere nizke (pod 3%) se je Shillerjev P/E gibal od nizkih vrednosti (pod 10 leta 1942) do visokih (nad 20 leta 1937). Nekatera najvišja vrednotenja borznega indeksa S&P500 (recimo v obdobju 1993 do 2001) pa so bila po drugi strani dosežena prav v obdobju relativno visokih obrestnih mer (nad 5%).

Lahko vam seveda naštejemo tistih par situacij, ko so bile delnice dražje kot danes. To so bila obdobja 2004-2007, 1996-2001 ter 1928-1929. Kaj je skupna značilnost teh treh obdobij? Sledili so jim astronomski padci tečajev delnic v obsegu 50% in več. V nasprotju z obrestnimi merami je namreč korelacija med vrednostjo Shillerjevega P/E in bodočim borznim donosom razmeroma močna in negativna, kar pomeni, da ravno obdobjem najvišjih vrednotenj običajno sledijo obdobja najslabših borznih donosov. Vlagatelji so torej napake pri vrednotenju tečajev do sedaj vedno drago plačali. Verjamete, da bo tokrat kaj drugače? Nihče vam tega ne brani le zavedati se morate, da zgodovina ni ravno na vaši strani.

Seveda danes ponovno le redki vidijo delnice kot pretirano drage, saj je to skupna značilnost vseh obdobij borznih balonov. Skoraj nihče pač ne sprevidi, da gre za napihovanje finančnega balona temveč meni, da gre za neko novo normalnost. Kljub temu pri naših opažanjih nismo sami. Prejšnji teden denimo, je opozorilo o pretiravanju prišlo iz zelo nepričakovanega naslova. Glavni ekonomist enega največjih zasebnih skladov kapitala na svetu, Blackstone Group, je namreč trenutno situacijo za ameriško poslovno televizijo CNBC povzel z besedami: »Smo v kreditnem balonu epskih razsežnosti, kakršnega v svoji karieri še nisem doživel«. In pozor, to so besede nekoga, ki je ravno zaradi tega balona vrednosti tudi precej zaslužil, njegova bodoča plača pa je obenem močno odvisna od tega, da bi ta balon vrednotenj tudi vzdržal čim dlje. Intervju je zaključil še z mnenjem, da se bodo visoka vrednotenja prej ali slej spustila k bolj normalnim dolgoročnim povprečjem, kar bo imelo za posledice slabe donose trenutnih vlagateljev. Kratko, jedrnato in predvsem – logično.

Vsa ta matematična logika pa odpade, ko se vrnemo v blato domačega političnega vsakdana, ki obremenjuje gospodarsko situacijo v državi. Naš kapitalski trg diha na škrge, k čemur še dodatno prispevajo vsak dan novi poskusi preprečevanja normalizacije že tako težke finančne situacije. Pod pritiskom je zadnji teden predvsem delnica Mercatorja, kjer se z medijskim ustvarjanjem aferaškega ozračja očitno skuša ponovno preprečiti tudi tokratni poskus prodaje. Kot kaže še ni dovolj zavedanja, da bi morebiten padec prodaje Mercatorja imel v Sloveniji najbrž hujše gospodarske posledice, kot na primer finančni potop Zvonovih holdingov. Mercator ima namreč cca 1 milijardo evrov bančnih dolgov, komercialne zapise na ljubljanski borzi, skoraj 12.000 zaposlenih samo v Sloveniji in na stotine dobaviteljev, pretežno domačih. In nenazadnje so tu še delničarji, med katerimi prednjačijo banke ter družbe iz Skupine Pivovarne Laško, ki jim je seveda interes vnovčiti kupnino, sicer se bo kreditni krč na domačem bančnem trgu le še zaostroval, od tod do naslednje Probanke ali Factor banke pa ni več daleč. Vsi ti so potencialno ogroženi, če bi se težave Mercatorja dodatno poglobile zaradi odstopa hrvaškega trgovca od interesa za nakup. Mercator mora namreč nujno priti v roke nekomu, ki ima dovolj poguma za potrebno stabilizacijo in prestrukturiranje. Sedanji lastniki tega ne zmorejo, oviranje prodaje, ki je trenutno edini možni izhod sedanjih lastnikov pa povzroča škodo ne le njim, temveč glede na zgoraj zapisano očitno postavlja na kocko tudi širšo družbeno-gospodarsko situacijo v Sloveniji. Je to res pametna taktika in predvsem za koga?

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.