Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


11.10.2013, 14:08

Čezoceanska finančna drama

Grožnje z bankrotom Združenih držav so trenutno razlog za nevrotične premike na svetovnih borzah.

Presenetljivo veliko dezinformacij in nerazumevanja kroži v javnosti glede nevarnosti potencialnega bankrota ZDA zaradi zapletanja proračunske krize. Predsednik Obama, kot mali otrok, ki su mu odvzeli dudo cepeta in grozi o katastrofi mednarodnih razsežnosti, če kongres ne bo sprostil limita proračunske porabe. Tuji kupci obveznic ZDA pozivajo k treznosti in čimprejšnjemu dogovoru. Slovenski mediji kar tekmujejo med seboj, kdo bo ameriške republikance označil za bolj neodgovorne, ker ustrahujejo svet z grožnjami neplačila obresti. Vsekakor bi bilo za vse bolje, če bi tisti, ki razširjajo te napovedi o biblijski katastrofi, pred tem vsaj preverili nekaj dejstev.

ZDA letos načrtujejo pobrati cca 2.770 milijard USD davkov in ostalih taks (Summary of Receipt and Outlays of the U.S. Government – August 2013). Ta stran predstavlja prihodke zveznega proračuna. Na drugi strani imamo odhodke. Teh bo letos za cca 3.530 milijard. Proračunski primanjkljaj bo torej dosegel okrog 750 milijard USD oz. 4,7% BDP. Ta primanjkljaj predstavlja novo zadolževanje in je tudi največji predmet političnega spora v ZDA. Vendar od vseh proračunskih odhodkov predstavljajo obresti za ameriški dolg le 342 milijard USD letno oz. 10%. Ameriška ustava v 14. amandmaju zagotavlja, da obstoječi dolg ZDA, potrjen z zakoni, ne sme biti pod vprašajem. In tukaj se skrivajo tehnične podrobnosti.

Kaj pravzaprav je državni dolg? Pretežni delež uradnega dolga predstavljajo finančni instrumenti izdani s strani Ministrstva za finance. Državne obveznice v obtoku in obresti zanje so torej dolg ZDA, katerega poplačilo garantira ustava (zaradi tega sodijo med najbolj varne finančne instrumente na svetu). Noben politik se ne more kar odločiti, da obveznosti iz naslova dolgov preneha plačevati še posebej, ker davčni prihodki zvezne blagajne (glej zgornji odstavek), kar 8-krat presegajo znesek potreben za plačilo letnih obresti. Državna blagajna torej v povprečju mesečno prejme cca 225 milijard USD davkov, plačati pa mora manj kot 30 milijard obresti na dolgove. Grožnje z mednarodnim bankrotom so v tej luči bolj nizkotna medijska taktika, kot pa realna možnost v tem trenutku.

Je pa obenem res, da morajo ZDA zaradi trenutnega limita zadolževanja pač nekje varčevati. A ustava jim ne dovoljuje varčevanja na račun imetnikov državnih obveznic. Varčevati morajo torej drugje in sicer tako, da skrčijo druge stroškovne postavke proračuna. In kdo so največji porabniki državnega proračuna? Ministrstva za zdravje, socialo in obrambo. Tukaj morajo ZDA iskati prihranke, a je to seveda politično izjemno nepriljubljeno početje, ker so politiki v zameno, da bodo izvoljeni pač delili politične obljube. Zato politiki raje grozijo z bankrotom in na ta način izsiljujejo državljane, naj jim odobrijo nove možnosti zadolževanja. O varčevanju in uravnoteženju financ pa zmeraj govorijo v prihodnjiku. Bomo že, ko bomo, samo ne danes… ZDA lahko torej »bankrotirajo« le interno, do svojih proračunskih porabnikov, ki so verjeli političnim obljubam o pokojninah, zdravstvu, šolstvu in drugih javnih storitvah. A da bi kar tako, iz danes na jutri, prenehali plačevati obveznosti imetnikom državnih obveznic bi bilo, vsaj glede na to kar danes določa njihova ustava, potrebne kar precej inovativne pravne miselnosti. Imetnikom ameriških obveznic se torej danes ni treba bati za svojo naložbo, bolj strah je lahko imetnike delnic, saj bi varčevalna politika ZDA skoraj zagotovo pomenila prihod močne recesije.

Ljudje se moramo zavedati, tudi v Sloveniji, da so pokojnine, zdravstvo, sociala, varnost in druge postavke proračuna zgolj politične obljube. Ne gre torej za temeljne človekove pravice temveč le za politično podeljene privilegije. Kot vse obljube je tudi zanje značilno, da so ob izdaji precej visokoleteče, nato pa z leti običajno pristanejo na bolj realnih tleh. Soočenje z realnostjo je seveda ponavadi razočaranje. Zato se moramo sprijazniti s tem, da se od visokoletečih obljub ne da živeti temveč, da moramo porabljati v okviru tistega kar proizvedemo. V tem primeru bo potreba po stalnih pokojninskih in zdravstvenih reformah bistveno nižja. In če že koga krivimo za nastali položaj, moramo v prvi vrsti poiskati tiste, ki so nam neuresničljive obljube podali in njih povprašati po zdravju. Predvsem pa moramo nehati podpirati politike, ki nam kar naprej obljubljajo gradove v oblakih za katerimi ostaja zgolj finančno opustošenje. Ker nam s tem ne delajo koristi temveč škodo, še posebej mlajšim generacijam, saj bodo izkusile vso bedo družbeno-institucionalnega razpada, ki sledi brezglavemu zadolževanju, katerega edini cilj je vztrajanje pri matematično neuresničljivih privilegijih določenih segmentov družbe. Dejstvo, da večina politikov in medijskih modrecev uravnoteženi proračun (brez primanjkljaja)  razglaša kar za nacionalni bankrot, lepo kaže na kakšno matematično sprevrženo mentaliteto pristajamo. In žalostno je, da jih mediji povsem nekritično podpirajo. Na ta način sodelujejo pri usmerjanju vlaka, ki vse hitreje drvi v smeri prepada.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.