Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


29.11.2013, 11:23

Odvisnost

Pravilna ocena trenutnega stanja je ključ do uspešne dolgoročne strategije.

Pogosto se morda zdi, da ponavljamo eno in isto stvar, a to ni brez razloga. Zdi se nam zelo pomembno, da vlagatelji pravilno razumejo dejavnike, ki poganjajo trenutne borzne donose. Prepogosto namreč slišimo izjave v stilu borze rastejo, torej se situacija izboljšuje. Svetujemo vam, da nikoli ne upoštevate borz kot resnega indikatorja stanja v gospodarstvu. Leta 2007 so bile na primer borze na vrhuncu moči, pa pomislite, kaj se je nato zgodilo. Borze so na kratek rok bolj stvar psihološko-likvidnostnih razmer, kot pa resne poglobljene analize vrednosti. Da je to res tudi tokrat, prilagamo graf s spletne strani recessionalert.com, kjer se ukvarjajo s kvantitativno analizo statističnih podatkov s katerimi skušajo pravočasno napovedati možnost nastopa recesije.

Na sliki je lepo viden odziv borz na monetarno ekspanzijo centralnih bank (Quantitative Easing) od leta 2009 dalje. Trije zeleni kupčki (QE1, QE2 in QE3 na desni strani slike) kažejo kdaj in koliko likvidnosti je ameriška centralna banka vpihnila v finančni sistem, z modro črto pa je nakazano obnašanje borznega indeksa S&P 500. Ugotovimo lahko, da v času trajanja monetarne ekspanzije borza raste. Še posebej pa bi vas radi opozorili na gibanje borznega indeksa v času, ko sta se programa QE1 in QE2 zaključila. Borzni indeks je namreč vsakič začel upadati in rešila ga je zgolj nova napoved naslednjega QE. Temu se reče odvisnost. Trgi kapitala postajajo odvisni od monetarne likvidnosti, kar bo velik problem za centralne banke, ki se bodo težko umaknile brez posledic. Bodoča guvernerka ameriških zveznih rezerv je prejšnji teden imela možnost povedati nekaj besed javnosti in vse kar je zmogla je bilo to, da trenutno ne vidi nevarnosti novega borznega balona. Kako neverjetno podobno Bernankejevim besedam iz leta 2007.

Namen tega prikaza sicer ni ugotavljanje, koliko časa bodo centralne banke še izvajale svoje ekspanzivne programe in do kam lahko posledično borze zrastejo. Vlagateljem želimo zgolj razložiti, da je trenutna evforija na svetovnih kapitalskih trgih bolj posledica izjemne likvidnosti in psihološkega prepričanja vlagateljev, da bo ta presežna likvidnost uspela nekako zagnati nadpovprečno gospodarsko rast. In to kljub dejstvu, da se v zadnjih štirih letih to še ni zgodilo. Borze so torej močno prehitele dejansko situacijo v realnem sektorju in sedaj se postavlja vprašanje, kaj če tega gospodarskega napredka ne bo. Obdobja prezadolženosti so namreč običajno povezana s podpovprečno gospodarsko rastjo, zato menimo, da so trenutna pričakovanja o 3% ali celo višji gospodarski rasti precej iluzorna. Skratka želimo, da vlagatelji razumejo razliko med vrednostjo in vero. Ker v tem trenutku po našem mnenju na borzah vlada predvsem religiozno prepričanje v moč in sposobnost centralnih bank, da bodo nadomestile kapitalizem in s tiskanjem denarja ustvarile produktivna delovna mesta in splošno blaginjo. Vrednost kot kategorija je znova postavljena v drugi plan. Bojimo se, da si večina vlagateljev preprosto napačno predstavlja razloge za neustavljivo rast borznih indeksov. Še bolj pa nas skrbi reakcija, ko bodo vlagatelji prave razloge naposled odkrili.

Poceni neomejene količine denarja torej ne morejo ustvariti dolgoročno stabilne, zdrave gospodarske rasti. Ustvarjajo lahko zgolj balone različnih oblik premoženja in s tem povezano neučinkovito alokacijo sredstev. V resnici pa potrebujemo strukturne reforme. Amerika jih potrebuje, Japonska jih potrebuje, Evropa jih potrebuje, Slovenija pa še najbolj. Potrebujemo spremembe v smeri večjega spoštovanja temeljnih človekovih svoboščin, več prostega trga in možnosti izbire, več konkurence, potrebujemo javne sisteme odporne na monopole in korupcijo, ki bodo temeljili na dolgoročni matematični vzdržnosti in aktuarski pravičnosti, ne pa zdravstvene in pokojninske ponzi sheme, kjer bodo cele generacije ostale brez obljubljenih storitev zato, ker so druge generacije vse porabile. Vprašanje je torej kaj je trenutna vloga centranih bank? Ali te s svojimi ukrepi kupujejo vladam nekaj časa, te pa medtem hitijo z uvajanjem nujno potrebnih strukturnih reform, ali pa centralne banke s svojimi dejanji zgolj omogočajo politikom odlašati z uveljavitvijo reform in s tem povečujejo tveganja bodoče destabilizacije družbe. V zadnjih štirih letih se zdi, da se žal vsi skupaj ukvarjajo predvsem s slednjim.

 

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.