Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


24.01.2014, 12:36

Pogumen začetek na Ljubljanski borzi

Domači vlagatelji očitno želijo nadoknaditi zaostanek pridelan v preteklem letu.

Zadnja dva tedna sta na Ljubljansko borzo prinesla precej optimizma in kar živahno trgovanje. Gledano s stališča mrtvila v zadnjem letu seveda. Skok tečajev je po našem mnenju posledica kombinacije več faktorjev. Mednje uvrščamo predvsem: zaostajanje za tujimi borzami, ki so v preteklem letu precej zrasle in so že kar konkretno precenjene, agresivno zniževanje obrestnih mer za depozite v domačih bankah, kar povečuje nezadovoljstvo tistih, ki imajo denar vezan in jih sili v iskanje višjih donosov na borzi ter nadaljevanje optimizma glede privatizacije nekaterih podjetij.

Da so domače delnice v primerjavi s tistimi na največjih tujih borzah podcenjene je dejstvo. Najbolj preprost razlog je v tem, da so pač tuje delnice razmeroma drage, glede na donos, ki ga trenutno ponujajo. Ostali razlogi so predvsem v prezadolženosti in nelikvidnosti domačega gospodarstva ter v politični negotovosti. Tuji vlagatelji se namreč do vlaganj v Sloveniji razmeroma zadržani zaradi naraščajočih proračunskih težav in večne koalicijske nestabilnosti zaradi katere nikoli nisi prepričan kateri novi davki in ukrepi nas čakajo za ovinkom. Zaradi tega je med vrednotenji slovenskih podjetij in tistih na tujih borzah nastala večja luknja, ki pa je do neke mere tudi upravičena.

Kar se tiče privatizacijskih pričakovanj smo mi nekoliko bolj zadržani od večinskega mnenja. Zavedamo se namreč, da je v Sloveniji nešteto interesov okoli prodaje posameznega podjetja, ki so si običajno močno nasprotujoči. Res je, da je finančna situacija države slaba, zato mora nekaj pač prodati. Je pa prav tako res, da je pritisk finančnih trgov na vse države evropske periferije v zadnjem mesecu močno popustil, zato se lahko politiki ponovno odločijo za novo zadolževanje namesto odprodaje državnega premoženja. Prodaja državnega premoženja bo hkrati trd preizkus stabilnosti vladajoče koalicije. Če bodo v Sloveniji politično moč pridobivale nove stranke, ki prodaji niso naklonjene je za pričakovati, da se bodo postopki začeli zavlačevati. Po našem mnenju torej vsesplošne hitre privatizacije ni za pričakovati, še okoli tistih posamičnih primerov, ki se bodo morda znašli na dnevnem redu pa se bo pralo toliko umazanega perila, da se nam bodo obračali želodci. Previdno torej, saj je rast tečajev v zadnjih dveh tednih ponekod tudi močno zožila potencialne prevzemne premije.

Ostaja torej še argument nizkih obrestnih mer za depozite. To se je dogajalo tekom lanskega leta, ko je večina bank začela za vezavo nad enim letom ponujati manj kot 3% obresti letno, letos pa je ta številka že padla pod 2%. Ker je denar zgolj ena od oblik premoženja, ki mora prav tako ustvarjati določen donos v razmerju do tveganj, se je logično začela povečevati nervoza med imetniki depozitov, ki za svoje premoženje na banki prejmejo vse manj in manj. Dogaja se to, kar je v ZDA uspel doseči Bernanke s svojim programom Quantitative easing. V takih razmerah denar postane kot vroč kostanj, ki si ga nihče ne želi. Ker ima prenizek donos se ga želijo znebiti in poiskati drugo obliko premoženja, ki nudi več.

Pri tem ne smete tega procesa zamenjati z besedami »denar se seli iz bank na borzo«. Ko boste to slišali ali prebrali v kakšnem finančnem članku lahko kar prenehate brati. Denar se namreč ne more enosmerno preseliti iz ene oblike v drugo. Za vsakega kupca na borzi v istem trenutku vedno obstaja prodajalec, ki je kupcu prodal svoje delnice in prejel njegov denar na svoj transakcijski račun na svoji banki. Stanje denarja v sistemu je torej nespremenjeno, samo na drugi banki se nahaja in na drugem računu. Gre za velikansko logično napako, ki jo delajo tisti, ki govorijo o selitvi denarja iz bank v delnice ali iz delnic v obveznice itd… V okolju nizkih donosov denarja namreč narašča le nervoza imetnikov denarja. In ta »nervoza« oziroma nezadovoljstvo z donosi povzroča porast transakcij na borzah in drugih trgih premoženja ter posledično rast tečajev.

Opozoriti želimo še na dejstvo, da je običajno razlog za nizke donose denarnih depozitov v tem, da jih je enostavno preveč, oziroma drugače povedano likvidnost v bančnem sistemu je visoka, kar je posledica monetarnega popuščanja centralnih bank. Ker si torej vse več oseb želi prenesti premoženje iz denarja v druge, višje donosne oblike, se cena le-teh povečuje (rast tečajev delnic). To seveda lahko traja nekaj časa, običajno toliko, dokler cene delnic na borzi ne zrasejo do nivojev, kjer se pričakovani bodoči donos delničarjev bolj ali manj izenači z donosom bančnih depozitov, upoštevajoč razliko v tveganosti. Ameriške borze so denimo to točko približno dosegle. In, ko tečaji delnic zrasejo preveč, zgolj zaradi tega, ker nihče ne želi imeti denarja na banki…

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.