Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


14.02.2014, 14:14

Prihodnost je v idejah

Januarski strah vlagateljev se je hitro pomiril, borze že nadomestile izgubljeno.

Preplah na svetovnih borzah se je končal tako hitro, kot se je začel. V minulem tednu se je namreč večina najpomembnejših kapitalskih trgov vrnila v situacijo precenjenosti, previsokega optimizma in močnega špekulativnega naboja. Vzpostavila se je torej situacija, ki je bila značilna za celotno drugo polovico lanskega leta. Da ne bi skozi uporabljali eno in isto metodo vrednotenja (Shiller P/E), lahko danes poskusimo še kaj drugega. Recimo dividendni donos. Ta trenutno pri ameriškem indeksu S&P 500 znaša 1,91%. Če na to apliciramo koncept trajanja, kot se ta uporablja pri obveznicah pridemo do ocene, da so delnice na sednjih nivojih ocenjene na trajanje 52 let (inverzija dividendnega donosa). Ta številka vam najbrž še ne pove ničesar, dokler vam ne ponudimo še dolgoletnega povprečja, ki se za delnice giba nekje med 20 in 25 leti. Zdaj pa že lažje primerjamo in ugotovimo, da so zaradi nizke donosnosti in visokih cen, delnice danes krepko nad dolgoletnim povprečjem. Za povpratek k povrečnim vrednotenjem bi se moral zgoditi  sledeče: 50% padec tečajev delnic ali 100% rast dobička podjetij (ali pa kombinacija obojega). Vlagatelji morate sami presoditi katera opcija ima več možnosti.

Nekaj prahu v Evropi je dvignila odločitev nemškega ustavnega sodišča, da odločanje o zakonitosti monetarnih ukrepov Evropske centralne banke znanih pod imenom OMT (Outright Monetary Transactions), prenese na Evropsko sodišče. Nekateri so v tem videli poraz Nemčije in priznanje avtoritete ECB, vendar so se po preteku nekaj dni začeli kazati drugačni signali. Nemško ustavno sodišče namreč ni dovolilo ECB izvajati monetarne ukrepe OMT temveč je ravno nasprotno izrazilo močno nasprotovanje tem ukrepom in zaprosilo Evropsko sodišče za dodatna pojasnila predvsem glede tega ali program OMT krši suverenost nacionalnih parlamentov in drugič, ali ta program predstavlja monetizacijo javnega dolga posameznih držav članic, kar je izrecno prepovedano v Maastrichtski pogodbi. Nemško ustavno sodišče si je torej pustilo odprta vrata, da glede na pojasnila Evropskega sodišča morebiti celo prepove nemškim institucijam (Bundesbanki) sodelovanje v programih ECB. Razkol med Nemčijo in ECB se torej povečuje.

Odločitev nemškega ustavnega sodišča je zanimiva tudi za naš primer reševanja bank, kjer se je Banka Slovenije poslužila izrednih ukrepov (beri: arbitrarni izbris upnikov in lastnikov) na podlagi na hitro izsiljenega zakona, sprejetega pod pritiskom Bruslja, ki je prav tako povozil veljavno zakonodajo s tega področja in je trenutno predmet presoje našega ustavnega sodišča. Zanimivo je predvsem zaradi tega, ker nemško ustavno sodišče nikjer v svoji odločitvi ne omenja potencialnih negativnih posledic za stabilnost finančnega sistema, kljub temu, da bi do teh v primeru nemškega nesodelovanja v programu OMT zagotovo prišlo. Ravno potencialne negativne posledice za stabilnost finančnega sistema so bile pri nas namreč glavni razlog zakaj sta Vlada in Banka Slovenije tako hitela s sprejemanjem izrednih ukrepov v bankah. Nemcem se očitno zdi pravna stabilnost pomembnejša od finančne. To je običajno največja razlika med pravno državo in banana republiko.

Pa si za hip poglejmo še kako zgleda življenje v taki banana republiki. Časopis Finance je objavil osnutek nove koalicijske pogodbe aktualne vlade. Najbolj uporabljene besede so: spodbujali bomo, okrepili bomo, nadaljevali bomo, pričeli bomo, prestrukturirali bomo, zagotovili bomo, podprli bomo, vzpostavili bomo, poudarili bomo, realizirali bomo itd… Filozofiranje brez konca in kraja, konkretnega pa seveda nič. Da jih ne bi kdo kasneje slučajno držal za besedo. Eden od najbolj neposredno navedenih ukrepov je na primer odkup umetniških del s katerim naj bi država povečala število samozaposlenih v kulturi za 5% (?!).V glavnem popolna intelektualna beda, nevredna papirja na katerem je napisana.

Medtem je preko Reutersa pricurljala v javnost informacija, da Evropska komisija razmišlja o novih idejah za oživitev rasti in sprostitev kreditnega krča v Evropi. Vsaj nekdo, ki razmišlja kako se izviti iz krize! Med genialnimi prebliski, ki rastejo v glavah evrobirokratov so tako na primer »mobilizacija« zasebnih prihrankov evropskih državljanov za spodbujanje gospodarske rasti (?!) in sprostitev računovodskih standardov za banke. Se že veselimo, da nam za pridobitev stanovanjskega posojila ne bo več potreba zastaviti nepremičnine, delnic ali pridobiti poroka, temveč bo dovolj kilogram feta sira, dve ali tri olive in buteljka namiznega vina iz domače kleti. Bruslju predlagamo, da si za zgled postavi naše banke. Te so namreč kredite nekaterim odobrile kar na dobro ime, torej brez zavarovanj. Si zamislite razcvet, ki čaka Evropo v tem primeru? V Slovenijo naj pridejo in si v živo ogledajo kako je videti situacija v državi, ki je za nekaj let »sprostila« bančne kreditne standarde.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.