Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


21.02.2014, 13:45

Samo-organizirana kritičnost

Brbotanje nakopičene energije pod navidez stabilnim površjem borznih trgov je vse močnejše.

Ljubljanska borza teden zaključuje v zelenem trendu. Rast beleži večina delnic, poganjajo pa jih predvsem privatizacijska pričakovanja. Ta so najmočnejša pri delnicah Aerodroma, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav. Tudi tečaji teh treh so že v območju, ki ga večji del analitikov ocenjuje za zgornji prag morebitnih prevzemnih ponudb. Če bo do zaključka prodajnih postopkov (ali bolje rečeno do začetka) sploh prišlo, bo cena na koncu odvisna od malih podrobnosti pa tudi situacije na mednarodnem kapitalskem trgu. Ta je trenutno za prevzeme izjemno ugodna, likvidnosti je namreč ogromno in vsaj s tega vidika bi bilo škoda, da bi to okno zamudili.

Vse več indicev medtem prihaja o sistemskih težavah Kitajske. Borze je v rdeče obarval predvsem indeks industrijske proizvodnje, ki je zdrsnil pod nivo 50 točk, kar predstavlja krčenje kitajskega gospodarstva. Poleg tega se že nekaj mesecev širijo govorice o velikih težavah tamkajšnjih bank, ki so vlagateljem ponujale izvedene finančne produkte z garantiranim donosom, vezane predvsem na surovinske trge. Ti produkti (skladi) sedaj zapadajo v plačilo, donosi pa niso taki, kot so bili obljubljeni, zato so banke pod pritiskom garantiranja izplačil. Saj ni potrebe, da izgubljamo preveč besed, gre za klasično goljufivo shemo vsiljevanja in ponujana neprimernih produktov neprimerni javnosti, ki se na koncu slabo konča. Če je kdo strokovnjak v tem, so to investicijski bančniki. Sicer pa je naše mnenje o kitajskem finančnem sistemu že nekaj let nespremenjeno: gre za sod smodnika, ki samo čaka, da ga raznese. Zamislite si slovenski bančni sistem z vsemi nasedlimi posojili gradbenim podjetjem in finančnim holdingom in to pomnožite s tisoč. Tako, dobili ste kitajsko zgodbo o uspehu. Nekega dne se bo končala enako kot naša. Pomnoženo s tisoč seveda. Do takrat pa… dokler glasba igra pač moraš plesati, je nekoč pojasnil šef banke Citigroup na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o spornem trženju hipotekarnih kreditov.

Didier Sornette, francoski fizik, je v svoji knjigi (Why stock markets crash) brilijantno opisal situacijo, ko finančni trgi dosežejo kritično stanje. Mimogrede, knjigo priporočamo vsakomur, ki si želi razumeti skrivnosti delovanja finančnih trgov, a opozarjamo, da je precej zahtevna za povprečnega bralca. V svojih raziskavah je avtor ugotovil, da kompleksni sistemi, kakršen je finančni sistem, zaradi naravnih in družbenih vplivov sami stremijo k doseganju kritičnega stanja, kjer postanejo dojemljivi za redke in nenadne fazne transformacije (self-organised criticality). Borzni zlomi so torej posledica predhodnega dogajanja, ki borzni trg v daljšem obdobju navidezne stabilnosti privede v stanje interne nestabilnosti. Še pred njim je Hyman Minsky to proces opisal z besedami: stabilnost ustvarja nestabilnost. Sornette trdi, da je popolnoma brez pomena kasneje iskati razloge zakaj je do zloma prišlo. Bistvo je skrito v nakopičenih trenjih, ki vrejo pod površjem dlje časa pred zlomom in zgolj čakajo na sprožilec, s katerim sprostijo rušilno energijo.

To pišemo zato, ker ocenjujemo, da se podobno nestabilno stanje na trgih oblikuje tudi danes. Na eni strani imamo zelo šibke makroekonomske podatke, kjer se večina razvitih gospodarstev komajda drži nad mejo recesije pa še to po naši oceni predvsem zaradi upanja, da bodo monetarni ukrepi vendarle prej ali slej prijeli. Na drugi strani imamo borzo, finančni trg, kjer so tečaji finančnih instrumentov že kar konkretno precenjeni in izkazujejo evidentne znake nevzdržne, pospešene, eksponentne rasti. Vse skupaj je začinjeno še z rekordno visokim obsegom dolgov, predvsem v razvitih državah in na tamkajšnjih finančnih trgih. Dolg v primeru finančne panike deluje kot visokovnetljivo gorivo. In nazadnje a nič manj pomembno, povsod po svetu imamo vse več malih »požarčkov«, ti pa lahko iz danes na jutri učinkujejo kot sprožilec, ki vname vnetljivo maso. Pomislite samo na politično dogajanje v Ukrajini, na Tajskem, v Bosni, Egiptu,… Celotna zmes vsega zgoraj opisanega predstavljo to, kar smo v predhodnem odstavku imenovali kritično stanje.

Fenomen kritičnih stanj in faznih prehodov je sicer prisoten povsod okoli nas v naravnih procesih, kot so vreme, potresi, gozdni požari, v biološko-kemičnih transformacijah itd… Tudi družboslovci poznajo samo-organizirana kritična stanja denimo obnašanje ljudi na množičnih prireditvah kot so protestni shodi ali koncerti. Gre torej za popolnoma naravno situacijo, ki je pravzaprav najbrž ne moremo preprečiti. Če pa o tem konceptu nekaj vemo, imamo možnost dogodke predvideti in to znanje izkoristiti v naš prid. V financah je koncept kritičnih stanj izjemno slabo raziskan zato je možnost nadpovprečnih zaslužkov (oz. sposobnost izogibanja katastrofalnim investicijskim napakam) za tiste, ki to področje razumejo precej visoka.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.