Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


21.03.2014, 14:06

Misteriji bančnih bilanc

Na dan je prišlo nekaj novih dejstev o burnem bančnem dogajanju konec preteklega leta.

Banka Slovenije je naposled objavila celotna besedila odločb o izrednih ukrepih, na podlagi katerih so bili konec decembra lani izbrisani delničarji in imetniki podrejenih obveznic treh največjih slovenskih bank. Besedila so izjemno zanimiva in sprožajo upravičena vprašanja ali so bili izrečeni izredni ukrepi dovolj uravnoteženi, da niso povzročili večje škode od tiste nujno potrebne za zagotovitev nemotenega delovanja bančnega sistema.

Zanimivo je prvič dejstvo, kako velika razhajanja je ugotovila Banka Slovenije v primerjavi z upravami treh bank na dan 30.9.2013. Vse tri banke so namreč takrat poročale o pozitivnem kapitalu, Banka Slovenije pa je naknadno ugotovila pri vseh treh bankah globoko negativen kapital. Seveda gre za različni metodologiji, banke se sklicujejo na uporabo Mednarodnih računovodskih standardov, Banka Slovenije pa na izvedbo obremenitvenega testa s pomočjo zunanjega izvajalca. Izbrisani delničarji bank in imetniki podrejenih obveznic lahko sedaj že zastrižejo z ušesi, saj tako visoko odstopanje med dvema ocenama pomeni, da so bodisi uprave banke prikrivale dejansko insolventnost na dan 30.9.2013, bodisi, da je Banka Slovenije s precej subjektivno metodologijo cenitve uletela in pretiravala z očitnim namenom doseči cilj popolnega izbrisa vseh delničarjev in podrejenih upnikov. V oči bode tudi dejstvo, da vse tri uprave bank kljub velikanskim odstopanjem v prikazanih rezultatih še vedno udobno sedijo v svojih foteljih, Banka Slovenije namreč ni zahtevala njihove razrešitve. Enako velja za nadzorne svete in revizorje, ki so bilance potrjevali. Zanimivo bi bilo tudi vedeti ali so člani uprav bank v roku sprožili postopke sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije na Upravnem sodišču v smislu zaščite pravic delničarjev in upnikov, v nasprotnem primeru bi namreč to utegnilo predstavljati opustitev dolžnega ravnanja za zaščito interesov svojih lastnikov in upnikov. Sploh glede na dejstvo, da teh odločb posamezni izbrisani lastniki in upniki niso prejeli, upravam pa so bile osebno vročene, s pojasnilom, da se lahko nanje pritožijo v petnajstih dneh.

Vse skupaj je seveda precejšnja zmeda. Domnevno prikrivanje insolventnosti s strani uprave družbe pravzaprav ne potrebuje posebne razlage za vložitev odškodninskih tožb, odločba Banke Slovenije pa je nekoliko bolj zapletena zadeva. Zakon o bančništvu namreč Banki Slovenije nalaga skrb za nadzor poslovnih bank in sicer v smislu doseganja minimalnega zahtevanega kapitala predpisanega z zakonom. V kolikor Banka Slovenije ugotovi, da posamezna banka ne dosega več minimalnih kapitalskih zahtev, ji izreče ukrep s katerim od nje zahteva vzpostavitev takega stanja, da bo banka dosegala zakonski minimalni kapital. Vendar kaj pa, če se kasneje izkaže, da je bilo prevrednotenje prekomerno kar ima nato za posledico neupravičeno visoke donose tistega, ki bi koristi tako prevrednotenega premoženja prejel? S tem bi namreč prišlo do potencialno prekomernega posega v pravice delničarjev in podrejenih upnikov, ki presega zakonske zahteve po doseganju minimalnega kapitala banke. Že sam zakon govori o tem, da Banka Slovenije delničarjem in upnikom ne sme povzročiti večje škode od tiste, ki bi jo ti utrpeli v primeru stečaja banke. A kako dokazati višino škode v primeru hipotetičnega stečaja banke? Ali je možno z izvedbo stress testa dovolj pravično simulirati stečaj? Morda bodo pravniki bolje znali razložiti posledice, a zdi se nam, da bi pri tem utegnilo priti celo do protipravne premoženjske koristi nekoga (morda države ali DUTB, kot prejemnika prevrednotenega premoženja) vsaj v škodo imetnikov podrejenih obveznic. Potencialne tožbe bodo vsekakor zanimive.

Postavlja se predvsem vprašanje ali je bil nujen tako drastičen ukrep, kot je popoln izbris delničarjev in predvsem podrejenih upnikov. Zakaj regulator ni tehtal med delnim odpisom in morda konverzijo celote ali dela podrejenih obveznosti v kapital (delnice) banke? Uravnoteženost tako invazivnega ukrepa kot je odvzem premoženja je bistvena kategorija pravne države. Če sprejmemo te ukrepe kot »tako pač je« so jutri lahko na vrsti drugi še bolj invazivni. Avstrijsko finančno ministrstvo je na primer v debaklu Hypo Group pred tednom dni napovedalo začetek pogajanj s podrejenimi upniki o obsegu odpisov. Prav ste prebrali, začetek pogajanj, ne pa arbitrarni odpis vsega kar imajo. Alternativa je namreč zmeraj nadzorovana likvidacija, kot najbolj pravična oblika preverjanja dejanske likvidacijske vrednosti premoženja družbe. Pod pogojem delujoče stečajne zakonodaje in pravne države seveda, kar pa je v Sloveniji prav tako problem.

Ustavno sodišče napoveduje, da bo o zapletu glede Zakona o bančništvu odločilo predvidoma do konca junija letos. Ker je ustavno sodišče že po definiciji ravno garant proti prekomernemu posegu države v neodtujljive človekove pravice med katerimi je tudi pravica do zasebne lastnine, menimo, da bo presojalo ravno o tem, ali so spremembe omenjenega zakona dovolj uravnotežene, da na eni strani zagotovljajo zahtevano kapitalsko ustreznost bančnega sistema, in hkrati ne posegajo v pravice posameznikov več, kot bi bilo to minimalno nujno potrebno. Ustavna dilema je predvsem do kje je mogoče določene elemente neustavnosti, kot je retroaktivno poseganje v pogodbene pravice, upravičiti z interesom finančne stabilnosti. Če jih je sploh mogoče upravičiti seveda. Odločitev zagotovo ne bo lahka, odvisna pa bo najbrž predvsem od tega, kakšno subjektivno predstavo ima posamezni ustavni sodnik o obsegu in vlogi države v naši družbi.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.