Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


18.04.2014, 12:40

Prekletstvo povprečja

Je regresija k povprečju lahko uporabna investicijska strategija?

Francis Galton se je v svojem prostem času rad posvečal statističnim raziskavam. Ker je sodil med bolj inteligentne ljudi svojega časa, ga je zanimala predvsem možnost povečanja verjetnosti dedovanja nadpovprečne inteligence. Zaradi tega velja za utemeljitelja evgenike, genetskega inženiringa, ki zagovarja izboljšanje človekovih lastnosti s selektivnim spodbujanjem prenosa dobrih genov na potomce. Nacistični doktorji so to vejo znanosti kasneje privedli do skrajno nesprejemljivih meja. Vendar je Galton v času svojih raziskav skoraj po naključju odkril nekaj bistveno bolj pomembnega. Pri preučevanju velikega števila statističnih podatkov o takratni populaciji je opazil zanimivo lastnost in sicer regresijo. Statistična regresija zelo preprosto povedano pomeni vračanje k povprečju oz. sredinski vrednosti.

V financah je regresija skoraj ključna analitična kategorija, saj pomeni, da so statistična opažanja finančnih kazalnikov  kratkoročno relativno nestabilna vendar dolgoročno težijo k stabilnim vrednostim oz. povprečju. Standardni odklon posameznih opažanj torej upada hitreje kot se podaljšuje obdobje opažanja. Še bolj konkretno za delnice, tveganje podpovprečnih delniških donosov močno upada s podaljševanjem obdobja lastništva delnic in močno narašča s skrajševanjem obdobja lastništva delnic. Gre torej za regresijo letnih donosov delniških indeksov. Obdobjem nadpovprečnih donosov sledijo obdobja podpovprečnih donosov in obratno.

Ker se trenutno nahajamo v obdobju močno nadpovprečnih borznih donosov bomo v nadaljevanju skušali izračunati, kaj lahko vlagatelji pričakujejo v pričakovanem obdobju prilagoditve k povprečju, pri čemer bomo uporabili tri scenarije in sicer triletno obdobje, sedemletno obdobje in desetletno obdobje. Kot temelj za izračun regresije pričakovanega donosa bomo uporabili enega najbolj zanesljivih indikatorjev, razmerje med tržno kapitalizacijo vseh delnic v ameriškem indeksu S&P500 in ameriškim BDP (imenujmo ga: Mcap/GDP). Dolgoročna šestdesetletna sredina tega indikatorja znaša 0,65, trenutna vrednost pa 1,26. Ker pričakujemo regresijo proti sredini, bomo torej računali donos borznega indeksa pod predpostavko približevanja trenutne deviacije razmerja Mcap/GDP k dolgoročni sredini za vsa tri časovna obdobja. Donos vlagatelja je sicer odvisen od spremembe tečaja delnice v proučevanem obdobju, a sama vrednost delnice je predvsem v funkciji faktorjev kakršna sta višina dividende in rast dobička. Da bo stvar še bolj zanimiva, predpostavimo tri različne letne stopnje rasti dobičkov in sicer 8%, 6% (dolgoročno povprečje) in 4%. Trenutni dividendni donos znaša cca 2% in ga pustimo kot konstanto. Enačba mora torej izgledati takole:

Letni donos =

divid. donos + rast dobička + (sredinski(Mcap/GDP) / trenutni(Mcap/GDP) ^ (1/obdobje) - 1

Že prvi pogled na priloženo razpredelnico nam takoj pokaže kar precej minusov. Logično, če smo pred tem ugotovili, da so trenutna vrednotenja nadpovprečna, to torej implicira, da bo za regresijo k povprečju potrebnih več negativnih opažanj. Na obseg potencialne negativne korekcije močno vpliva predvsem obdobje v katerem naj bi prišlo do prilagoditve k povprečju. Če se bo ta zgodila v naslednjih treh letih, bodo povprečni letni donosi močno negativni, če pa se prilagoditev razpotegne na daljše obdobje, bo povprečje negativnih letnih donosov manjše. Tudi višina letne rasti dobičkov podobno vpliva na višino pričakovanih donosov pri čemer naj, preden nas kdo obtoži za pesimiste, opozorimo, da smo pravzaprav v našem scenariju upoštevali zgolj rast dobičkov (in sicer 8, 6 ali 4 odstotke letno) v vseh obdobjih. Scenarija v katerem bi zajeli tudi možnost stagnacije dobičkov vam raje niti ne pokažemo. Z malo truda ga lahko ustvarite sami.

S pomočjo regresije si torej lahko današnji kupci delnic (predvsem tistih na razvitih zahodnih trgih, kjer so vrednotenja tudi najvišja) vsaj približno predstavljajo kaj jih čaka. Pravzaprav je edini ugoden scenarij za delničarje tisti skrajno zgoraj desno v naši razpredelnici, ki predvideva vsaj 8% letno rast dobičkov in vsaj 10-letno obdobje lastništva delnic. Pa še ta donos komaj kaj presega trenutni donos državnih obveznic. Prečka je torej postavljena zelo visoko. Za neomajno optimistično prepričane vlagatelje pa vendarle obstaja še ena možnost: da do prilagoditve razmerja Mcap/GDP k dolgoročni sredini preprosto ne bo prišlo, kar pomeni, da naj bi delnice ostale na današnjih precenjenih ravneh za vedno. Trenutna relativna vrednotenja, ki se nahajajo znotraj intervala 5% najdražjih vrednotenj vseh časov bi morala torej vztrajati v nedogled. Francis Galton se sicer s tem ne bi strinjal a pravijo, da upanje umre zadnje.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.