Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


20.06.2014, 13:24

ECB gre do konca

Poceni denar ne ustvarja stabilnega gospodarskega okolja.  

Za dva tedna skočimo na dopust in že Mario Draghi izkoristi priložnost za svoj novi izlet v neraziskana področja monetarne alkimije. Tokrat se je odločil za zgodovinsko znižanje obrestne mere za depozite poslovnih bank »parkirane« na računih pri centralni banki. Nova obrestna mera znaša minus 0,10%. Prav ste prebrali, poslovne banke morajo odslej centralni banki plačati, če želijo imeti tam deponirana presežna likvidnostna sredstva. Najbrž se sprašujete ali bomo tudi varčevalci kmalu morali plačevati bankam za naše depozite? Ta strah je po našem mnenju zaenkrat odveč, bodo pa najbrž že tako nizke obrestne mere na bančne depozite padle še nižje in na ta način posredno dodatno podkurile že tako vroč borzni balon.

Namen ukrepov centralne banke je spodbuditi posojilno aktivnost poslovnih bank. Grozljivo pri vsem tem je dejstvo, da ti ljudje z vrhunsko izobrazbo in različnimi doktorati očitno res verjamejo, da trajni gospodarski napredek lahko dosežemo z birokratskim, centralnoplanskim določanjem tega, kdaj mora nekdo trošiti in kdaj varčevati. Najbolj strašljiv je naslednji del stavka, ki ga lahko preberemo na uradni spletni strani Evropske centralne banke: »A central bank's core business is making it more or less attractive for households and businesses to save or borrow.« Halo?! Nek uradnik v centralni banki bo določal ali je za nas primerno v določenem trenutku trošiti ali varčevati? Se pravi, da moramo naslednji pralni stroj kupiti takrat, ko to hoče nekdo v pisarni centralne banke v Frankfurtu in ne takrat, ko se nam stari pralni stroj pokvari. Tudi avto moramo zamenjati takrat, ko Draghi vstane z levo nogo in ne ko imamo mi sami potrebo in finančno sposobnost za menjavo avtomobila. Če pa slučajno želimo varčevati za svojo starost a Mariu to ni všeč, bo storil vse kar je v njegovi moči, da za svojo starost ne bomo uspeli privarčevati ničesar! Ker moremo po njegovem pač sedaj trošiti in ne varčevati. In ko bomo šli v penzijo bo ta isti mož rekel, da smo si sami krivi za nizko pokojnino, ker bi pač morali več varčevati. Od kod ta neustavljiva želja in potreba po centralnoplanskem določanju kaj je za nas dobro in kaj ne?

Čisto vse, ampak res čisto vse največje finančne krize so se zgodile, ker je bančni sistem v nekem obdobju pretirano spodbujal ljudi k prekomernemu trošenju, vključno s premoženjskim špekuliranjem. Tako prisilno trošenje je seveda preseglo tekoče prihodke posameznika in pomenilo rast zadolževanja (in rast dobičkov finančnega sektorja). Prekomerno trošenje je na drugi strani tudi podjetjem dalo napačne signale o močni rasti povpraševanja zaradi česar so podjetja povečala svojo investicijsko dejavnost in ustvarila presežne kapacitete. Ko se faza prekomernega trošenja ustavi (in zmeraj se prej ali slej ustavi, to je matematično dejstvo), začne prihajati do plačilne nesposobnosti, razkritja presežnih kapacitet, povečanja brezposelnosti in stečajev. Recesija nato trg očisti, presežne kapacitete počasi izginejo in situacije se stabilizira. Čas in bolečina, ki sta za to potrebna sta sorazmerna z obsegom in trajanjem potrošniške orgije pred tem. In funkcija centralne banke bi morala biti ravno v tem, da regulira in omejuje divje kreditno-potrošniške orgije s ciljem doseči čim bolj stabilen finančni sistem s periodičnimi kratkimi in plitvimi recesijami. Namesto tega imamo centralne banke, ki ponorelo zadolževanje in finančno špekuliranje sistemsko prociklično spodbujajo in s tem praktično garantirajo globoke, destruktivne finančne katastrofe. Čista zmaga.

Dajmo za vse centralne bančnike še enkrat razložiti kako sistem deluje. Bančno kreditiranje ni odvisno od količine presežne likvidnosti v bankah temveč od kapitalske ustreznosti bank in kreditne ustreznosti tistih, ki po posojilih povprašujejo. Ta dva faktorja sta v tem trenutku omejujoča za gospodarsko rast. S poplavo poceni denarja se ju nikakor ne da odpraviti, ker se kapitalsko šibke banke zgolj birokratsko sili v posojanje denarja tistim, ki še starih posojil niso sposobni vračati. Divje zadolževanje pomeni le spodbudo finančnemu špekuliranju in seveda vse višje davke, to pa sta dve glavni oviri človeški inovativnosti in podjetnosti, ki edini generirata stabilno dolgoročno gospodarsko rast. Več kot bo presežnega denarja v obtoku, nižja bo povprečna dolgoročna realna gospodarska rast in večja bo razlika med bogatimi in revnimi. Prav ste prebrali, naraščajočih socialnih razlik ne ustvarja kapitalizem sam po sebi, temveč neregulirana kreditna aktivnost finančnega sistema. In prav tukaj bi morale centralne banke odigrati svojo stabilizacijsko vlogo, pa je ne. Finančna trdnost sistema zaradi tega upada, sistem prehaja iz stabilne v nestabilno fazo, ki jo definirata izjemno visoka občutljivost na zunanje spremembe in visoka korelacija med različnimi deli sistema (self-organized criticality). Rešitev lahko najdemo zgolj s prestrukturiranjem starih obveznosti in sistemskimi družbenimi reformnimi ukrepi, ki bi spodbujali človekovo prirojeno podjetnost, tekmovalnost in ustvarjalnost. Seveda bomo ob tem izgubili določen del trenutnega udobja, a ceno je pač potreba plačati. Vse ostalo je mešanje megle in kupovanje časa do zaključnega soočenja z realnostjo.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.