Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


27.06.2014, 12:45

Nestabilni ekstremi

Daleč na ekstremih funkcije se generira latentna nestabilnost sistema.  

Ko smo prejšnji teden zapisali, da presežna likvidnost znižuje povprečno dolgoročno gospodarsko rast je najbrž marsikdo imel težave pri dojemanju tega dejstva. Zdi se namreč neintuitivno, saj vsakdo najprej pomisli, da več denarja ustvari več povpraševanja to pa posledično višjo gospodarsko rast. No, ta teden ste lahko v živo spoznali efekt, ki na dolgi rok izniči ta prizadevanja in se imenuje padajoča mejna učinkovitost. O čem govorimo? Tretja revidirana objava kvartalnega BDP v ZDA je namreč prišla močno korigirana navzdol in presenetila celo pesimiste. ZDA so namreč v prvih treh mesecih letošnjega leta zabeležile 2,9% padec BDP(!?). Za primerjavo: gre za sedemnajsti najmočnejši kvartalni padec BDP v zgodovini ZDA. In vsakokrat, ko so ZDA zabeležile vsaj tako močan padec BDP je bila naknadno ugotovljena recesija. Bo tokrat drugače?

Da boste lažje razumeli pomen mejne učinkovitosti si poglejmo še absolutne številke. Centralna banka ZDA je v prvem četrtletju s programom Quantitative easing v ekonomijo  vpihnila cca 255 milijard USD likvidnosti. Fisherjevo enačbo ravnotežja smo vam že večkrat pokazali zato jo sedaj najbrž že poznate: MV = PY (mimogrede: ni naključje, da je ta enačba na moč podobna splošni plinski enačbi PV = RT, eni od temeljnih enačb stanj termodinamike, saj navsezadnje naš ekonomski sistem ne more premagati osnovnih zakonov narave). Ker se je leva stran enačbe (M) povečala za 255 milijard, bi se morala po mnenju monetarnih čarovnikov povečati tudi desna stran enačbe (BDP). A kot smo zgoraj zapisali, se je BDP v istem obdobju skrčil za 2,9%, kar pomeni minus 74 milijard (po podatkih Bureau of Economic Analysis). Se pravi, da je rast monetarne baze za 255 milijard USD povzročila krčenje BDP za 74 milijard. Učinkovito ni kaj! Več kot očitno je, da centralna banka nima nadzora nad komponentama V in P v enačbi. Ti dve torej nista enostavni konstanti. Velocity oziroma hitrost obračanja denarja namreč upada in je rekordno nizka. In kot boste videli v naslednjem odstavku, bo z vsakim povečanjem monetarne baze še nižja, zato trdimo, da ni tako enostavne pozitivne povezave med monetarno ekspanzijo in rastjo BDP, kot si to predstavljajo akademiki v vrhu centralnih bank.

Zadevo morate razumeti takole: monetarna baza je denar, ki ne ustvarja donosa (denar v obtoku – bankovci in kovanci ter rezerve pri centralni banki). V času visokih obrestnih mer se nikomur ne splača imeti denarja pri sebi, ker je oportunitetni strošek v smislu izpada zaslužka obresti previsok. Denar se torej hitreje obrača. Ravno obratno je v času nizkih obrestnih mer, kar se dogaja sedaj. Oportunitetni strošek držanja denarja je nizek, zato je vse več udeležencev (v mislih imamo predvsem bančni sektor) pripravljenih sedeti na kupu denarja, kar pomeni, da hitrost obračanja denarja upada. Ekonomisti to imenujemo likvidnostna preferenca. Iz tega sledi logična izpeljava, da je hitrost obračanja denarja inverzna funkcija likvidnostne preference. In ko pridemo do meje ničelnih obrestnih mer začnejo dolgoletne povezave in korelacije v ekonomskem sistemu razpadati. Če ni možnosti zaslužka so ekonomski subjekti pripravljeni sedeti na nedonosnem denarju neskončno dolgo. In dodatno ustvarjanje denarja problem samo še stopnjuje. Predstavljajte si, da sedite za volanom avtomobila, ročico menjalnika nastavite izven prestave in držite stopalko za plin do konca ter se ob tem sprašujete zakaj se nikamor ne premaknete. To je danes nas finančni sistem. Dlje kot boste tiščali pedal za plin v prazno, večja je verjetnost nenadnih uničujočih poškodb menjalnika ali motorja. Saj na koncu zadeva niti ni tako nerazumljiva kaj ne?

Ko se bo, oziroma, če se bo začel stopnjevati zunanji pritisk na rast obrestnih mer bodo centralne banke pod hudim bremenom, saj bo začela naraščati hitrost obračanja denarja. Ta bo imela za posledico pritisk na rast cen (inflacijo) in edini način, da centralna banka to prepreči je naglo krčenje monetarne baze v obtoku. Ampak kolikšno krčenje? Eden od guvernerjev Federal Reserve, Charles Plosser, je pred časom podal svoje mnenje, da bi dvig obrestnih mer iz sedanjih 0,25% na 2,5% zahteval od centralne banke dobesedno prepolovitev monetarne baze. Si lahko predstavljate kaj bi povzročila kontrakcija likvidnosti v takem obsegu? Si lahko predstavljate ekonomski kaos, ki bi ga povzročila drugačna odločitev centralne banke, da monetarne baze ne zmanjša temveč dovoli naglo rast cen, ki bi temu sledila? V področju ničelnih obrestnih mer kjer se danes nahajamo (zero-bound) je namreč občutljivost finančnega sistema na nenadne, čeprav majhne začetne spremembe zelo visoka. Drobne napake imajo lahko nelinearno ekstremne posledice. Kakorkoli že, izhod iz te situacije bo izjemno zapleten in kot kaže se tega sedanja guvernerka FED zaveda in se počasi previdno umika s trga. Zaenkrat ji to uspeva relativno mirno brez trenj, a kaj bo storila, če bodo začeli finančni trgi kašljati? Spraviti slona skozi šivankino uho je namreč precej občutljiv postopek, vsaj dokler ostajamo v domeni Newtonove fizike.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.