Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


27.03.2015, 13:25

Utapljanje v denarju

Privatizacija v Sloveniji znova pred preizkušnjo.

Teden so na Ljubljanski borzi zaznamovali zdrsi tečajev. Slabo so jo odnesle predvsem delnice z najvišjimi privatizacijskimi pričakovanji. V četrtek so največji padec beležile delnice Intereurope in Pivovarne Laško. Predvsem slednje najbrž po zaslugi neuradno objavljenih informacij v dnevnem časopisju, da naj bi bile vse ponudbe za nakup družbe nižje od tedanje tržne cene delnice na borzi. Še posebej negativno težo je dodala vest, da naj bi partner, ki se je omenjal, kot najsprejemljivejši (nizozemski Heineken) ponudil precej nižjo ceno in dokapitalizacijo družbe. Tečaj delnic Pivovarne Laško je tako v enem dnevu izgubil dobrih osem odstotkov. Vse informacije so seveda neuradne in nezanesljive, saj se prodajni postopek nadaljuje, ponudniki pa bodo pozvani k izboljšanju svojih ponudb. A vse kaže, da so bila pričakovanja delničarjev vendarle nekoliko previsoka.

Med pomembnejšimi delnicami, ki so beležile občutnejši zdrs so tudi Telekomove, seveda  zaradi  zadnje afere povezane z vpletanjem obveščevalnih služb v postopek privatizacije družbe. Vlagatelji so se očitno prestrašili, da utegne znova prevladati »nacionalni interes«, ki bi lahko upočasnil  ali morebiti celo zaustavil postopek prodaje. Delnica je sprva izgubila dobre štiri odstotke vrednosti, a je nato že naslednji dan zaradi objave višine letošnje dividende (10 EUR bruto) padec izničila.

V zadnjih poročilih smo vse pogosteje pisali o dejstvu, da se čedalje več udeležencev tudi iz finančne industrije počasi zaveda nevarnosti in škodljivosti nekonvencionalne monetarne politike. Opozarjali smo, da bo nazadnje ravno finančna industrija začela čutiti pritisk bremena ustvarjanja donosa v okolju, kjer bodo kmalu vsi donosi na ničli.

Ta teden je ena največjih pozavarovalnic na svetu Swiss Re objavila poročilo dostopno na njihovi spletni strani (Financial repression: the unintended consequences) v katerem ugotavlja, da je monetarna politika ultra-nizkih obrestnih mer v ZDA tamkajšnjim varčevalcem odgriznila preko 470 milijard USD obresti, ki bi jih prejeli ob »normalni« ravni obrestnih mer. Še enkrat toliko donosa so izgubile tudi zavarovalnice, kot dolgoročni lastniki obveznic. Kot vidite ima bilanca torej vselej dve strani. Če so za nekoga nizke obrestne mere pozitivno dejstvo, so za nekoga drugega pač negativno. Razlika je morda le v časovnem zamiku posledic. Pozitivni efekt nizkih obrestnih mer se je pokazal takoj predvsem na finančnih trgih, negativni efekt pa se bo na potrošnji in investicijah počasi šele začel kazati. Ravno zavarovalnice se ga najbolj bojijo, ker velik del njihovih bodočih obveznosti zdrži presojo le, če bo možno dosegati ustrezne donose, kar pa pod današnji pogoji ni mogoče. Zaradi tega tudi postajajo čedalje glasnejše.

Še ena zanimiva in z naše strani že komentirana posledica ekspanzivne monetarne politike je omenjena v švicarskem poročilu. Če so upokojenci, gospodinjstva in srednji razred predvsem poraženci politike nizkih obrestnih mer, je na drugi strani več kot očitno kdo je zmagovalec. Najbogatejši odstotek Američanov je svoje bogastvo v tem obdobju še povečal, predvsem po zaslugi rasti kapitalskih trgov. Najbogatejši imajo seveda največji delež svojega premoženja naloženega na kapitalskih trgih, kar pomeni, da ultra-nizke obrestne mere spodbujajo povečanje socialne neenakosti. Če bi v koga morali borci za socialno enakost usmeriti svoj prst so to predvsem centralne banke.

Swiss Re nenazadnje opozarja še na povečanje nestabilnosti finančnih trgov, kjer nizke obrestne mere odrivajo dolgoročne stabilne vlagatelje in spodbujajo kratkoročno špekuliranje. Samo evropske zavarovalnice imajo cca 10.000 milijard USD premoženja v upravljanju, ki pa ga po prenizkih obrestnih merah vse težje preusmerjajo v nizko-donosne oblike, saj na ta način ogrožajo svoje dolgoročne obveznosti. Dolgoročni projekti zaradi konkurence prenizkih obrestnih mer vse težje najdejo zainteresirane vlagatelje, ti pa se gnetejo predvsem ob čedalje dražjem delniškem koritu. Alokacijska funkcija kapitalskih trgov, ki bi morali v normalnih razmerah preusmerjati kapital k učinkovitim dolgoročnim projektom je zaradi izkrivljene ravni obrestnih mer uničena. In to ravno s strani centralnih bank, ki bi morale biti v prvi vrsti zaščitniki te alokacije, ne pa zaščitniki interesov 1% najbogatejših prebivalcev tega planeta. V luči teh dejstev se zdi poziv Swiss Re vsem odgovornim povsem na mestu: »Turn off the money tap – our economy is drowning!«

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.