Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


22.05.2015, 12:45

Prvi in drugi odvod

Volatilnost in likvidnost sta temeljni predpostavki delovanja finančnih trgov.

Posebej zanimiva značilnost borznih trgov je dejstvo, da je ravno v trenutku, ko ti dosežejo zelo visoke, zelo precenjene, zelo preoptimistične, balonske vrednosti, zavarovanje pred negativnimi dogodki najcenejše. Po domače povedano volatilnost, ki je najpomembnejša (in najtežje razumljiva) spremenljivka enačbe za izračun vrednosti delniških opcij, te pa so temeljni produkt za zavarovanje borznih portfeljev, je na zgodovinsko nizkih ravneh. To je signal, vlagateljem da so tveganja nizka ravno v trenutku, ko to niso. Uporabna informacija, če razumete za kaj gre.

Volatilnost je statistična kategorija porazdeljenosti preteklih donosov finančnega instrumenta. Visoka volatilnost je značilnost bolj tveganih finančnih instrumentov, nizka volatilnost pa manj tveganih. Za tipične borzne balone velja, da volatilnost na njihovem vrhuncu dosega rekordno nizke ravni. Med vlagatelji namreč vlada občutek uspavanosti, zadovoljstva, nekritičnosti in prepričanja, da se nič ne more zgoditi. To je posledica psiholoških faktorjev, ki vplivajo, da po več letih pozitivnega razvoja (borznih) dogodkov, ljudje te trende ponotranjimo in jih sprejmemo kot dane. Razvijejo se teorije zakaj je temu tako in zakaj se to ne bo spremenilo. Danes je denimo prevladujoča razlaga za situacijo na borzah, da pač centralne banke držijo igro v rokah in dokler bo temu tako, borzne izgube niso možne. Trgi se torej počasi sami sestavijo v kombinacijo nizke volatilnosti in visokih vrednotenj. Izhod iz te situacije je samo eden, že večkrat preizkušan.

Ljudje, ki se z volatilnostjo finančnih instrumentov niso srečali v praksi morda težko razumejo ta koncept. Sprememba vrednosti je namreč matematično gledano prvi odvod funkcije cene opcije v razmerju do volatilnosti finančnega instrumenta, ki je podlaga opciji. Vemo pa, da je odvod prvega reda v bistvu naklon tangente funkcije v določeni točki, ki nam kaže občutljivost funkcije  f(x) na spremembo spremenljivke x. Občutljivost na spremembe je koncept, ki ga je treba v tem kontekstu razumeti. Vega (finančno poimenovanje občutljivosti na spremembe volatilnosti) torej kaže spremembo vrednosti opcije, glede na spremembo volatilnosti finančnega instrumenta, ki je podlaga opciji.

Tudi, če se vam to morda zdi zapleteno je Vega v bistvu enostavnejši del zgodbe. Zares »kul« lastnost finančnih trgov je namreč Volga (VOLatility GAmma). Sprememba Vege. Odvod drugega reda (oz. konveksnost krivulje funkcije). Da, tudi volatilnost ima svojo volatilnost in to lahko občutite vsakič, ko vam kdo reče, da je bil presenečen nad hitrostjo razvoja dogodkov na borzi. A to kaže le na dejstvo, da ljudje težko dojamemo efekt Volge, čeprav ne gre za nič drugega kot pospešek ali pojemek, ki ga denimo vsak dan občutimo v avtomobilu med vožnjo. No, če smo pošteni moramo seveda povedati, da ima tudi Volga svojo volatilnost. Obstaja namreč tudi odvod tretjega reda Ultima, ki kaže spremembo spremembe spremembe vrednosti opcije glede na volatilnost, (aberanca oz. deviacija), a bo to najbrž preveč za danes.

Problem volatilnosti je, da se jo pogosto uporablja kot dano. Če je volatilnost danes nizka, jo marsikateri matematični model jemlje kot dejstvo. Zaradi nizke volatilnosti uporabljene v enačbah dobimo nizko potencialno izpostavljenost portfelja izgubam. Zaradi tega je portfelj lahko bistveno večji, kot bi sicer bilo primerno. Posledica tega je finančni vzvod – igranje s sposojenimi sredstvi. Nizka volatilnost torej spodbuja tvegano vedenje. Ker pa je volatilnost sama izjemno volatilna kategorija, lahko nenadna sprememba povzroči pravo razdejanje v portfelju. Nekaj, kar se je še včeraj zdela nizka izpostavljenost, postane danes nenadoma preveč tvegana pozicija, ki jo je potreba likvidirati. In ko to skušajo narediti vsi…

Tukaj v naslednjem koraku stopi v ospredje likvidnost. Likvidnost je pravzaprav struktura trga. Za visoko likvidnost je izjemno pomembno, da je na trgu prisotnih čim več vlagateljev z različnimi profili. Od dolgoročnih fundamentalnih igralcev, arbitražnikov, dnevnih tehničnih trgovcev, market makerjev, optimistov, pesimistov, kratkoročnih špekulantov, malih vlagateljev, institucionalcev, norcev itd… Samo pravi mix teh različnih kategorij zagotavlja ustrezno likvidnost trga. Najbolj nezaželena situacija je naraščajoča volatilnost na nelikvidnem trgu.

Volatilnost in likvidnost sta danes žrtvi ekspanzivne monetarne politike. Zaradi vere, da centralne banke ščitijo hrbet vlagateljem sta namreč obe izjemno nizki. Volatilnost je nizka, ker nihče ne verjame, da bodo centralne banke dopustile negativen razvoj dogodkov, likvidnost pa je nizka zato, ker skoraj vsi danes trgujejo eno samo zgodbo in sicer zgodbo  stimulusa centralnih bank. Struktura vlagateljev je enostavno preveč homogena. In ko vsi sedijo na eni strani barke in se nihče ne sprašuje ali je to pametno, je bolje da znate dobro plavati.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.