Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


05.06.2015, 13:16

Bond. German Bond

Volatilnost obvezniških trgov višja od volatilnosti delniških.

Najbolj vroča tema zadnjih dni, poleg Grčije seveda, je dogajanje na trgu obveznic. Donosi evropskih obveznic so namreč v zadnjem mesecu precej zrasli. Relativno gledano seveda. Donos desetletne nemške obveznice se je iz rekordno nizkih 0,2% letno povišal na 0,9% letno. Mimogrede: v zvezi z nemškimi državnimi obveznicami boste včasih slišali tri izraze in sicer Bund, Bobl in Schatz. Bund je dolgoročna obveznica z zapadlostjo deset let ali več, Bobl je srednjeročna z zapadlostjo med tremi in petimi leti, Schatz pa kratkoročni papir z zapadlostmi do vključno dveh let. Ker je nemški Bund referenčna obveznica so se seveda ustrezno premaknile tudi krivulje donosov ostalih evropskih obveznic. Slovenska desetletna se je denimo premaknila iz 1% letno na 2,2% letno. Sprožilec za te premike je bila napoved ECB, da pričakuje rast inflacije evroobmočja, ki naj bi že v letu 2017 dni dosegla celo 1,8%. Ker naj bi donosi obveznic imetnikom pokrivali vsaj inflacijo, je bilo za pričakovati, da bodo obveznice na take projekcije burno odreagirale.

Sedaj nam ni povsem jasno kaj Mario Draghi pravzaprav hoče. Pred tremi meseci je sprožil obsežen program nakupov obveznic (60 milijard EUR mesečno do septembra 2016), katerega cilje je bil znižati stroške posojil v evroobmočju in s tem zagnati povpraševanje in gospodarsko rast. Donosi obveznic evropskih držav so zaradi tega programa strmoglavili, njihove cene pa zrasle. Ogromno vlagateljev se je do vratu naložilo z obveznicami zaradi pričakovanja dodatne rasti cen pod vplivom programa monetarne ekspanzije. Sedaj se nenadoma zdi, da hoče ECB obrniti ploščo. Z napovedovanjem močne rasti inflacije straši kreditne trge in povzroča rast obrestnih mer (padec cen obveznic), kar je v nasprotju z njihovim prvotnim ciljem znižanja obrestnih mer. Vlagateljem torej ni več jasno, ali se evropski quantitative easing že končuje, še preden se je pravzaprav dobro začel. Kakšen je cilj tega zmedenega početja? Znižujemo ali dvigujemo obrestne mere?

Ena od razlag bi bila, da je enostavno tržne ponudbe obveznic (predvsem nemških) za izvajanje programa monetarne ekspanzije v predvidenem obsegu premalo, zato skuša ECB s takimi izjavami na trgu povečati ponudbo obveznic, ki jih bo nato sama lažje kupovala in izpolnila mesečni plan nakupov. To potrjujejo tudi informacije, da na repo trgu zmanjkuje nemških obveznic kot najbolj kakovostnega zavarovanja za medbančna posojila. Vsekakor početje ECB vnaša visoko volatilnost na trg obveznic kjer je ravno ta najmanj zaželena. No, so pa donosi evropskih obveznic, če se omejimo na tiste bolj resne, definitivno bolj zanimivi danes kot so bili pred mesecem dni. Še posebej če verjamete, da inflacija na koncu vendarle ne bo tako visoka kot jo napoveduje ECB. A to pomeni, da morate verjeti, da tudi gospodarska rast ne bo tako močna kot jo napoveduje ECB. To pa bi bilo že skoraj herezija mar ne?

Zanimiv razvoj dogodkov prihaja iz Kitajske. Morda ste zasledili v preteklih dneh, da je eden od najbogatejših Kitajcev v enem samem dnevu izgubil polovico svojega (papirnatega) premoženja. Govorimo o 15 milijardah USD. To se je zgodilo, ko so delnice proizvajalca opreme za fotovoltaiko, Hanergy Thin Film Power Group, 20. maja strmoglavile za 50%. Še posebej zanimivo ozadje prihaja na plan v zadnjih dneh, ko se počasi razkrivajo podrobnosti tega dogodka.

Poslovni portal Bloomberg je namreč razkril, da je lastnik podjetja uporabljal delnice družbe kot zavarovanje za bančna posojila, s katerimi je nato kupoval dodatne delnice družbe. Ti nakupi so seveda sprožili rast tečaja delnic, ki je bila takoj zatem izkoriščena za pridobivanje novih posojil, ti pa posledično za nove nakupe, ki so potiskali ceno navzgor. Delnica je v vsega šestih mesecih zrasla na petkratnik začetne vrednosti! Hmm,… kje smo že slišali za podoben proces? Seveda, Ljubljanska borza 2007. Tajkunski krediti, zastavljanje lastnih delnic za nakupe novih delnic in prevzeme, navzkrižna posojila in parkirišča za izogibanje bančnih limitov izpostavljenosti itd. Zgodbo poznate in veste kako se je končala. Je pa med takratnim slovenskim in današnjim kitajskim borznim balonom ena pomembna razlika: kitajski je mnogo večji. Ko bo vlak slabih posojil tam zavil na glavni tir, ga nihče več ne ustavi.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.