Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


11.06.2015, 14:10

Dokler glasba ne preneha

Umetnost izbire prave asimetrije med porazdelitvijo donosov in tveganj.

Slovenski državni holding in Vlada sta po dolgih mukah nazadnje potrdila sprejem Cinvenove ponudbe za nakup Telekoma Slovenije. Zadeva v trenutku nastajanja tega članka sicer še ni zaključena, saj naj bi Cinven v zadnjem hipu po pisanju medijev poslal novo ponudbo, slabšo od prve. Ali bo sedaj britanski sklad vztrajal pri novi ponudbi ali pa bo podpisal pogodbo v skladu s prvotno ponudbo naj bi bilo znano do konca tedna. Njihove zadnje poteze sicer dajejo misliti, da niti sami niso več prepričani v smiselnost tega nakupa. Tako v primeru prodaje, kot v primeru neprodaje, lahko v prihodnjih dneh v Sloveniji pričakujemo obilo sočnega političnega dogajanja.

Dovolj o domačih zgodbah, preselimo se na tuje trge, kjer je prihodnost po definiciji neznana. Nihče ne more točno napovedati bodočega dogajanja, največ kar lahko dosežemo je sestava neke vrste verjetnostne porazdelitve pričakovanih bodočih dogodkov. Investicijska izbira torej ne pomeni iskanje točno enega scenarija, ki naj bi se po naših predvidevanjih zgodil, temveč izbor možnosti takih dogodkov, ki so glede na današnje okoliščine najbolj verjetni. Vlagatelji morajo biti torej sposobni najti asimetrije med potencialnim donosom in tveganjem. Najbolj uspešni so tisti, ki uspejo filtrirati redke trenutke, ko potencialni pozitivni donos močno presega potencialno izgubo. Naj bo jasno, da danes na borzah definitivno ni takih razmer. Ravno obratno, tveganja po našem mnenju trenutno presegajo verjetnost doseganja nadaljnjih pozitivnih dolgoročnih donosov.

A tudi uspešni investitorji ne vedo, kakšen bo bodoči razvoj dogodkov. Razlika med uspešnimi in manj uspešnimi vlagatelji je zgolj v tem, da uspešni znajo bolje oceniti, kdaj je to igro sploh vredno igrati. Znajo torej bolje predvideti, kakšen miks porazdelitve bodočih dogodkov (donosov) je ob trenutnih vrednotenjih na borzi sploh ponujen. In nato se odločijo ali je v tej igri vredno sodelovati ali ne. Manj uspešni vlagatelji namreč v igri sodelujejo vedno. Ker tradicionalna ekonomska teorija govori, da je višji donos možen ob prevzemanju višjega tveganja. Zelo poenostavljeno višje tveganje torej izenačijo kar z (garantiranim) višjim donosom. In zato tveganje jemljejo kot konstanto in so ga pripravljeni prevzemati v vsakem trenutku v enakem obsegu. In to je napaka.

S sprejemanjem najvišjega tveganja še ne pomeni, da bomo dejansko dosegli najvišji možen donos. Možno sicer je, da ga bomo, a obstaja tudi večja verjetnost, da ustvarimo izgubo. Višje tveganje pomeni, da je verjetnostna porazdelitev v miksu bodočih dogodkov (donosov) izkrivljena v korist večje verjetnosti neugodnega razvoja dogodkov in manjše verjetnosti ugodnega razvoja dogodkov. Višja je torej možnost, da jo bo vlagatelj odnesel slabše od tistih, ki se držijo manj tveganih možnosti. Po domače povedano: manj uspešni vlagatelji ne znajo pravilno oceniti trenutka, ko je bolje, da v neki igri ne sodelujejo več. To je trenutek, ko tveganja bistveno presegajo potencialne bodoče koristi. Ne zahtevajo več zadostne premije za tveganje, ki ga prevzemajo. S tveganji se torej prenehajo ukvarjati ravno takrat, ko je to najmanj primerno.

Sedaj pridemo do temeljnega paradoksa investiranja. Delnice, katerih vrednost narašča, paradoksalno v očeh običajnih vlagateljev postajajo vse manj tvegane. In obratno, delnice katerih vrednost pada se zdijo vlagateljem čedalje bolj tvegane. Si lahko sedaj mislite, kako naši možgani sprocesirajo informacije in nas spodbudijo k ravnanju, ki ni v ničemer dobro za naše finančne interese. Sami sebi smo glede tega največji sovražnik. V času naraščajočih borznih trgov vsi deremo v nakupe delnic, v času padajočih trgov pa se jih nihče niti ne dotakne. Bodoči donosi so temu obnašanju primerni.

Ko danes pogledate dogajanje na borzah se ponovno zdi, da tveganj več ni. Vlada popoln optimizem (sicer je res, da na slovenski borzi tega ne čutimo v tolikšni meri kot na tujih), vladajo visoka vrednotenja in nizka volatilnost, vladajo rekordno nizke obrestne mere, vladajo centralne banke, skratka veselica na kateri igra glasna glasba in vsi divje plešejo. V teh okoliščinah predlagamo stavek, ki ga Jeremy Irons v vlogi predsednika velike investicijske banke izreče v filmu Margin Call: »I'm here for one reason and one reason alone. I'm here to guess what the music might do a week, a month, a year from now. That's it. Nothing more. And standing here tonight, I'm afraid that I don't hear a thing. Just … silence.«

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.