Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


03.07.2015, 12:12

Grki pred odločitvijo

O načinu vračanja dolgov se bodo izrekli na referendumu.

Kljub temu, da je Grčija tehnično že plačilno nesposobna s tem, ko na dan zapadlosti ni poravnala obveznosti do mednarodnega denarnega sklada, se igra mačke in miši nadaljuje. Vsak dan zjutraj zaokrožijo nove informacije o izboljšani ponudbi ene ali druge strani, ki so nato do konca dneva demantirane ali zavrnjene. Za nedeljo je v Grčiji razpisan referendum, na katerem se pravzaprav niti ne ve natančno o čem bodo ljudje odločali. Potrdili ali zavrnili naj bi zadnji uradni predlog evropskih pogajalcev o paketu pomoči in reformnih ukrepih, ki pa je prenehal veljati v torek. Glasovali naj bi torej o ponudbi, ki sploh ne velja več.

Evropa sedaj čaka na izid referenduma. Če bo odgovor Grkov nikalen, je to signal, da zahtevanih reform ne sprejemajo in poti za nova pogajanja najbrž ne bo več. Tehnični default Grčije bo v tem primeru postal dnevna realnost, saj bo ECB definitivno ustavila program likvidnostne pomoči grškim bankam, ki jih je v zadnjih mesecih ohranjal pri življenju. Grško finančno ministrstvo bo moralo najti nov način plačevanja obveznosti v državi, pričakovana je uvedba nekakšne vzporedne valute, redenominacija prihrankov v bankah itd. Evrov v Grčiji namreč ne bo dovolj za zadostitev potreb.

Neznanka ostaja, kaj pomeni, če Grki na referendumu obkrožijo da. To bi bil morda signal, da so pripravljeni na nadaljnja pogajanja in popuščanja, kar pa bi pomenilo politično smrt Sirize. Ta je namreč svojo volilno zmago zgradila na obljubah o prekinitvi strogih varčevalnih ukrepov in pozitiven izid referenduma bi predstavljal hudo nezaupnico sedanji grški vladi. Ne bi se smeli čuditi tudi posledičnemu razpadu vladajoče koalicije. Grki bi se v tem primeru morali vprašati kaj sploh hočejo. Nekoliko nesmiselno se zdi nekaj mesecev pregovarjanja in zvijanja rok nato pa sprejeti nadaljevanje osovraženih ukrepov, ki itak krizo samo še poglabljajo. Grčija svojega dolga na ta način definitivno ne bo odplačala.

Najetje posojila je v osnovi poslovni odnos. Iz tega nikomur ni potreba delati čustvenih zgodb in pisati, kako so Grki pokvarjeni, ker nočejo posojenega vrniti ali kako so Nemci pokvarjeni, ker zahtevajo vrnitev posojenega. Gre za čisti »biznis«, kjer mora vsaka od strani pravilno oceniti dobre in slabe strani sodelovanja ter se ustrezno zavarovati. Temu se reče »due diligence«. In sprejeti je treba posledice, če je bil ta skrbni pregled napačno izpeljan. Grki so suveren narod tako kot mi in imajo pravico, da plačilo svojih obveznosti zavrnejo in seveda posledično sprejmejo vse finančne in politične posledice tega dejanja. Verjemite, da ne bodo prijetne. Mi imamo pravico, da jim denarja nikoli več ne zaupamo in se zaradi tega ne počutimo niti najmanj slabo. Zakaj smo jim že do sedaj toliko posodili pa je drugo vprašanje.

Kdor je vsaj malo finančno pismen ve, da praktično celotno državno financiranje temelji na izdaji nezavarovanih obveznic. Državne obveznice, za razliko od podjetniških denimo, nikjer ne vsebujejo nikakršnega fizičnega zavarovanja in to je jasno razvidno iz dokumentov ob izdaji. Gre za čisti »unsecured lending«. Državne obveznice so zgolj politična obljuba, ki jo trenutna politična elita ob izdaji daje kupcem obveznic. Prav to namreč pomenijo besede: »based on full faith and credit…«. Resne države se političnih obljub skušajo držati (in posledično pazijo na uravnoteženost proračuna), manj resne pa denar pač porabijo za kupovanje volilnih glasov in nato danih obljub ne morejo izpolniti. Manj resnih držav je na tem planetu vse več. Zato pa obstaja skrbni pregled, ki ga mora opraviti tisti, ki namerava denar posoditi. In ne boste verjeli, nihče ne more nikogar prisiliti v posojanje…

V Sloveniji danes hitijo Grke obsojati predvsem tisti, ki so z lahkoto podpisovali državne garancije in posojila tej državi. Na eni strani preganjamo bankirje, ker so »na lepe oči posojali tajkunom« brez ustreznih zavarovanj, ko pa kaj takega naredi finančni minister, je pa to očitno v skladu s prakso dobrega gospodarja. Milijardo in pol smo v zadnjih letih odobrili Grčiji brez enega samega centa zavarovanj v zameno! Največji kriminal vse zgodbe pa je dejstvo, da so bile v breme državnih proračunov rešene predvsem velike evropske poslovne banke, ki bi sicer morale grške izgube takrat knjižiti v breme svojega kapitala. In ne se slepiti, tisti, ki so to podpisali so natančno vedeli, ali pa bi glede na funkcijo, ki jo zasedajo in zahtevano izobrazbo morali vedeti, da tega denarja ne bomo nikoli več videli. Naša politika in državna uprava imata dva huda primanjkljaja: prvi je finančna pismenost, drugi pa manko poguma za sprejemanje odločitev, ki imajo podlago v finančni pismenosti. Seveda je drugi primanjkljaj pravzaprav le funkcija prvega. Včasih je preprosto treba znati reči »ne«, zato ne obsojajmo Grkov, če naši niso ustrezno naredili domače naloge!

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.