Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


28.08.2015, 14:02

Drobno zrno peska

Kaj nas lahko fizika nauči o divjem borznem dogajanju v minulih dneh?

Pok kitajskega borznega balona danes marsikdo sprejema, kot glavni razlog za pretrese na zahodnih borzah v začetku tedna. Mi menimo, da je dogajanje na kitajskem le posledica globalnega eksperimentiranja s kreditnim balonom in torej zgolj kamenček v mozaiku sestavin, ki predstavljajo stanje finančnega sistema.

Spomnimo se eksperimenta s kupom peska s strani fizikov Baka, Changa in Wiesenfelda. Zrnca peska enega za drugim počasi v enakomernih intervalih spuščamo z enake višine na mizo. Zrnca se počasi razporejajo po površini in kmalu začne spontano nastajati kup peska. Kup je sprva položen a se počasi viša, stranice pa postajajo vse bolj strme. Po določenem času je strmina kupa že tolikšna, da posamezna zrnca ne zdržijo več gravitacijske sile in zdrsnejo po pobočju do dna. Na stranicah kupa peska se začenjajo pojavljati t.i. »žepi nestabilnosti«. Gre za področja v zelo nestabilnem stanju, ki zgolj čakajo, da nanje pade novo zrnce peska in sproži plaz celotnega žepa. Bolj kot kup narašča in postaja strm, več je takih žepov nestabilnost in vse več je spontanih plazov na pobočjih kupa peska. Nestabilnost oz. medsebojna odvisnost večjih ali manjših žepov nestabilnosti je v določenem trenutku že tako visoka, da privede do tveganja obsežnih katastrofalnih plazov, ki za seboj potegnejo velik del kupa peska in s tem posledično znižajo njegovo višino in strmino stranic do te mere, da situacija začasno znova postane bolj stabilna. Zgodba se nato s konstantnim dodajanjem novih zrnca peska preprosto ponavlja (gre za princip samo-organizirane nestabilnosti kompleksnega sistema). Pomembno je razumeti, da ko tak kup peska sam doseže kritično stanje, izgubi korelacijo med vzrokom in posledico dodatne spremembe. Vsako novo dodano zrnce peska lahko sproži katastrofalen plaz, lahko pa ne povzroči prav ničesar. In to je poglavitna značilnost večine naravnih kompleksnih sistemov.

To kar smo vam zgoraj opisali je to kar morate vedeti o trenutnem dogajanju na borzah. Ne iščite posamičnega razloga za padec borz, ker gre zgolj za enega od žepov nestabilnosti na strmini. Lahko je to Kitajska, lahko bi bila Grčija, morda Ukrajina ali karkoli novega se bo še našlo. Vzrok bomo zmeraj ugotovili za nazaj. Pomembno dejstvo na katerega smo tukaj skozi opozarjali je to, da so se borze v zadnjem letu dni sestavile v nestabilno fazo sestavljeno iz kombinacije fundamentalno zelo visokih vrednotenj delnic in pretiranega špekulativnega optimizma vlagateljev spodbujenega z dejavnostjo centralnih bank. Borze so torej postale zelo visok in zelo strm kup na katerem se vlagatelji igrajo in se očitno nevarnosti katastrofalnih plazov sploh ne zavedajo. Ta kup je izjemno občutljiv na spremembe, predvsem pa je nevarno visoka verjetnost katastrofalnih posledic. Nam sicer ni jasno, zakaj se tega vlagatelji ne zavedajo, a lepota človeštva je ravno v različnosti mnenj. Eni pač menijo da nevarnosti ni, drugi pa da nevarnost obstaja. Charles Darwin bo določil zmagovalce.

Zakaj smo že več kot leto dni, še posebej agresivno pa v zadnjih mesecih opozarjali na nestabilno situacijo na kapitalskih trgih? Ker je ena od najbolj bolečih značilnosti teh situacij pojav vertikalnih izgub v vsega nekaj zaporednih dneh. Te imajo tendenco, da izbrišejo celoten kumulativni donos za več mesecev, pogosto tudi leto dni nazaj, preden pride nato do prvega pozitivnega popravka. Po šolskem scenariju bi ta popravek moral doseči največ 68% obsega prvega padca od vrha do lokalnega dna. To mejo je treba skrbno opazovati, saj njen preboj navzgor pomeni možnost povratka na prejšnje vrhove. V kolikor ta povratek na prejšnje vrhove ne uspe, najbrž sledijo nove vertikalne izgube, pri katerih zna biti vlagateljem, ki so v zadnjih štirih letih kupovali delnice še globoko žal. Kot ste lahko videli v frenetičnem dogajanju v začetku tedna je praktično nemogoče, da bi vlagatelji, ki so predolgo vztrajali na zabavi, lahko pravočasno pobegnili iz dvorane, saj se na že tako ozkih vratih začnejo kopičiti trupla, ki ovirajo izhod. Opozarjali smo, da lahko na te vrste zabavi sodelujete le, če ste pripravljeni biti zelo blizu vrat. In bili smo praktično edini, ki smo jasno in glasno to opozarjali.

Če ob borznem dogajanju v minulem tednu niste mogli zadrževati solz, potem je velika verjetnost, da je vaš portfelj bistveno preveč tvegan in vam močno priporočamo, da razmislite o primernosti strukture portfelja. Če niti tega drobnega 10% padca niste sposobni zdržati brez nervoze, bledega obraza in iskanja teorij zarote, potem celotne prilagoditve na dolgoročna povprečna vrednotenja, ki nas še čaka ne boste prenesli. Oziroma povedano drugače z besedami iz legendarnega dialoga v filmu A few good men: »You want the truth?! You can't handle the truth!«

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.