Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


30.10.2015, 11:04

Aroganca slonokoščenih stolpov

Vera v moč monetarnih oblasti že kaže znake religioznega fanatizma.

Rast delniških tečajev v zadnjih dveh tednih je na trgih ponovno vzpostavila močno precenjeno, evforično situacijo, ki je zaznamovala prvo polovico letošnjega leta. Ameriški borzni indeksi so nadoknadili skoraj vse izgubljeno, evropski pa do poletnih vrhov še malce zaostajajo. Celotna rast zadnjih dni seveda temelji na upanju, da so temelji svetovnega gospodarstva dovolj šibki, da bodo centralne banke dlje časa od predvidenega ohranjale izredno monetarno politiko.

O uspešnosti le-te nam lahko precej pove priložena slika. Ena od temeljnih kategorij, ki jo šefi centralnih bank opazujejo so inflacijska pričakovanja. In če se morda še spomnete, je bil glavni razlog za začetek izrednih monetarnih ukrepov takoj po finančni krizi ravno velik padec inflacijskih pričakovanj, oziroma nevarnost neposredne deflacije. Centralne banke so v boj proti deflaciji stopile z vsem kar imajo na razpolago, z izjemo morda neposrednega metanja denarja iz helikopterjev, kot se je rad izrazil predhodnik sedanje guvernerke na čelu Federal Reserve, Ben Bernanke. Seveda nimajo nikakršne zakonske podlage, da bi lahko te stvari dejansko počeli, ampak saj veste, če ustvariš dovolj močan občutek kriznega stanja, potem lahko vsak mejno nezakonit poseg tako ali drugače interpretiraš z vidika nacionalne varnosti. Domači bančni izbrisanci so to moč državnih institucij okusili na lastni koži.

Vrnimo se k bistvu. Kot ukrepe za dvig inflacijskih pričakovanj, kar naj bi po njihovi akademski (beri: primitivni) razlagi Phillipsove krivulje v končni fazi privedlo do rasti zaposlovanja, so predlagali najprej znižanje obrestnih mer in nato še odkrito povečevanje monetarne baze. Ameriška centralna banka je z nakupi obveznic na trgu začela v letu 2009. Sedaj si lahko na priloženi sliki ogledate, za koliko so zrasla inflacijska pričakovanja po šestih letih izvajanja ekstremnih monetarnih ukrepov. Mi na sliki vidimo zgolj to, da so inflacijska pričakovanja danes celo na najnižji točki od začetka monetarnih intervencij. Bi vi temu rekli uspešno doseganje ciljev? Če bi potegnili zelo preprosto korelacijo med monetarnimi ukrepi in inflacijskimi pričakovanji bi utegnili celo ugotoviti, da čedalje obsežnejše monetarne intervencije čedalje bolj znižujejo pričakovano inflacijo. Po šestih letih lahko torej ugotovimo, da ukrepi centralnih bank ne delujejo tako kot so si sami zamislili pa vendar z njimi slepo vztrajajo.

 

 

Še lepši problem sledi, če se slučajno vprašamo kaj pa zdaj? Centralne banke so porabile večino svojega zakonitega orodja za boj proti deflaciji, ravno v trenutku, ko nam je deflacija, vsaj po sliki sodeč, najbližje. Kaj se nam torej obeta? Negativne obrestne mere za bančne vloge? Neposredno tiskanje denarja? So to res zdravi ukrepi, ki bodo vzpostavili normalno stanje finančnega sistema? Kaj pa če bi morda za spremembo ugotovili, da so recesije (in posledično obdobja deflacije) povsem normalen naravni pojav in bi jih torej prenehali panično preprečevati in se proti njim boriti. Ne samo normalen temveč celo zaželen pojav z zdravilnim očiščevalnim učinkom. Tako, kot imajo gozdni požari že tisočletja svojo popolnoma naravno očiščevalno funkcijo. Človeštvo je skozi stoletja prebrodilo že nešteto takih krajših ali daljših recesivnih obdobij. In vse smo jih preživeli in smo danes še zmeraj tu. A skupinica nekaj deset ljudi na čelu centralnih bank očitno trdno verjame, da so ravno oni poklicani, da naslednjo recesijo preprečijo. In celo verjamejo, da jim bo to uspelo. Bolj verjetno je, da jim bo iz navadne recesije nekega dne uspelo skuhati kakšno depresijo. To je namreč običajno domet človeškega vmešavanja v sicer popolnoma naraven tok dogodkov.

Popularni avtor Thomas Piketty ima v svoji knjigi Kapital v 21. stoletju seveda prav, ko omenja dohodkovno neenakost kot eno glavnih groženj s katero se sooča današnja družba. To pa je najbrž tudi zadnja in edina stvar s katero se z njim lahko strinjamo. Ukrep proti dohodkovni neenakosti je namreč bistveno bolj preprost od Piketty-jevih absurdnih obdavčevalnih predlogov. Potreba je le prenehati z izrednimi monetarnimi ukrepi. Ustavimo quantitative easing in normalizirajmo obrestne mere. Videli boste koliko virtualnega bogastva bi v kratkem času izpuhtelo. Dohodkovna neenakost namreč ni težava kapitalizma kot sistema, temveč previsokega aktivizma centralnih bank, ki spodbujajo nastajanje finančnih balonov. Zaradi njih realne plače srednjega sloja v razvitih državah stagnirajo, finančno premoženje najbogatejšega odstotka prebivalcev pa čedalje bolj strmo narašča.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.