Naj spremembe
na dan 10.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


13.11.2015, 12:34

Normalen delovni dan

Domači vlagatelji se te dni ukvarjajo z dojemanjem predloga nove dohodninske zakonodaje.

Tečaji na tujih borzah so po štirih tednih rasti, tokrat beležili negativne premike. Tik pod julijskimi vrhovi se je rast zaustavila. Vlagatelji iščejo nove razloge za napredovanje. Oktobrske pozitivne premike so namreč sprožile špekulacije, da ameriška centralna banka letos še ne bo dvignila obrestnih mer, a ravno močna oktobrska rast tečajev je nato dvig obrestnih mer ponovno vrnila v obravnavo na decembrski sestanek. Trgi so od tega ping-ponga med opcijo dvig bo in opcijo dviga ne bo, že kar malce utrujeni.

Posebej zanimivo dogajanje se do konca leta obeta slovenskim vlagateljem. Vlada je poskrbela za nemir med dolgoletnimi delničarji, saj je pripravila predlog sprememb davčne zakonodaje. Na prvi pogled se zdi, da se ukinja lestvica padajoče stopnje davka glede na obdobje lastništva. Tisti, ki so do dneva prodaje imeli delnice v lasti več kot 20 let namreč niso bili zavezani plačati davka na kapitalski dobiček. Po novem predlogu (ki pa še ni sprejet in še ne velja!) se to ukinja in se vzpostavlja enotna 25% davčna stopnja davka na kapitalske dobičke ne glede na obdobje lastništva vrednostnih papirjev. Ni še popolnoma jasno ali bodo dobički akumulirani do 1.1.2016, ko naj bi zakon pričel veljati izvzeti ali obdavčeni, kar povzroča zmedo med vlagatelji. Gre za klasično obnašanje povprečnega slovenskega politika, ki davčno zakonodajo spreminja po merilih dnevne politike ne glede na dolgoročne posledice. Zadeve na koncu pogosto končajo celo na ustavnem sodišču.

Tak primer je nepriznavanje prostovoljnega pokojninskega zavarovanja v pokojninsko dobo. V času, ko je pokojninska zakonodaja ljudem omogočala prostovoljno plačevanje obveznega pokojninskega zavarovanja so ljudje na podlagi vplačanih prispevkov upravičeno pričakovali priznanje vplačane pokojninske dobe. A v začetku leta 2013 je začel veljati nov pokojninski zakon, ki tega nenadoma ne priznava več. Država je od ljudi pokasirala denar, obljubljenih pravic pa ne priznava več. Malega človeka, ki bi storil kaj podobnega čaka zapor zaradi goljufije, za poslance, ki tako zakonodajo sprejemajo gre za normalen delovni dan.

Podobna zadeva je izbris bančnih delnic in obveznic konec leta 2013. Državne banke so svoje obveznice prodajale navadnim državljanom z izrecno, s črnimi črkami na belem papirju, zapisano zavezo, da je izguba glavnice mogoča le v primeru stečaja banke. Nato so izvoljeni predstavniki ljudstva ponovno imeli svoj normalen delovni dan in tik pred dvanajsto, pod pretvezo »nacionalne varnosti«, izleteli s spremembo zakonodaje, po kateri so ljudje izgubili vloženo glavnico ne, da bi banke pred tem končale v stečajnem postopku. Kako je sploh možno v celoti izgubiti premoženje brez stečaja ali likvidacije, če podjetje normalno posluje naprej? Preprosto, naročiš cenitev in uporabiš nekaj x, y parametrov, seveda zgolj po naključju ravno takih, da izračun na koncu pokaže negativen kapital. Poof, and it's gone!

No in sedaj bodo naši poslanci imeli ponovno normalen delovni dan na katerem bodo znova spremenili davčno zakonodajo, po kateri padajoča davčna stopnja glede na obdobje lastništva delnic ne bo več veljala. Zaradi tega lahko v decembru pričakujemo povečan prodajni pritisk na domači borzi, saj bodo ljudje želeli vnovčevati dolgoletne kapitalske dobičke pred začetkom veljavnosti novega zakona, da bi se izognili dvomom o morebitni povečani obdavčitvi. Vprašanje pa je, ali bo ta prodajni pritisk tudi nakupna priložnost, saj je delovanje našega državnega aparata že tako prežeto s plenilskimi apetiti, da nikoli ne veš katera bo njihova naslednja poteza. Žal bo šlo v tem primeru, če bo zakon na koncu dejansko sprejet tako kot je predlagan, kar v tem trenutku še ni znano, ponovno za enkratno, veliko in nepotrebno preseljevanje kapitala zgolj zaradi optimiziranja davčnega učinka.

Najbolj žalostno od vsega pa je, da neprestano spreminjanje davčne zakonodaje za potrebe dnevne politike, močno ovira gospodarsko načrtovanje in razvoj. Dolgoročno strateško razmišljanje pač nikoli ni bila vrlina povprečnega slovenskega politika. Zakaj pa bi bila, saj mu mandat običajno traja vsega 4 leta, preden se nato vrne v rezervirano službo v državni upravi, ali pa na zavod za zaposlovanje.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.