Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


27.11.2015, 11:29

Davčne spremembe do nadaljnjega preložene

Draghi grozi, da bomo za naše bančne vloge kmalu mi plačevali obresti bankam.

Največje zadovoljstvo so delničarjem minule dni prinesle evropske borze. Nemški indeks DAX je denimo v zadnjih desetih dneh pridobil preko 4% vrednosti. K temu je najbrž najbolj pripomogla ponovna šibkost evra, ki je v istem obdobju izgubil 2% v primerjavi z ameriškim dolarjem. Povod za zdrs vrednosti evropske valute so špekulacije o izidu sestanka Evropske centralne banke prihodnji teden, ko naj bi Mario Draghi naznanil dodatne ukrepe za dvig inflacije v Evroobmočju. Špekulira se bodisi o povečanju programa odkupa obveznic, bodisi o dodatnem znižanju obrestne bere za depozite poslovnih bank pri centralni banki. Če bo do tega res prišlo, banke ne bodo več dolgo zdržale preden ne bodo tudi same začele negativne obresti prenašati na končne uporabnike. Draghi se torej močno trudi, da bi varčevanje v evrih naredil nezanimivo.

Žogica je sedaj ponovno vrnjena ameriški centralni banki. Šibak evro in na drugi strani močan dolar pač ne bosta všeč ameriškim gospodarstvenikom, zato se bo tamkajšnja centralna banka znašla pod pritiskom zaradi napovedanega decembrskega dviga obrestnih mer. Gospodarski zagon ZDA namreč v zadnjih kvartalih popušča in se že spušča pod 2% na letni ravni. Na drugi strani se ZDA soočajo z novim balonom na finančnih trgih. Po nekaterih kazalnikih ta celo presega tistega iz leta 2007. Centralne banke imajo sicer zgodovinsko gledano izjemno slab izkupiček v prepoznavanju finančnih balonov, zato je vprašanje ali današnje stanje vidijo kot dovolj veliko grožnjo, da dviga obrestnih mer ne bi znova preložile. Kakorkoli že, popolnoma jasno je, da so akcije centralnih bank še edino čemur vlagatelji na trgih posvečajo pozornost, vse ostalo je očitno popolnoma odveč.

Popravek borz iz septembrskega dna dosega kritično fazo. Indeksi se počasi bližajo aprilskim rekordom, je pa znotraj dogajanja opaziti čedalje večje diskrepance. Trgovanje se iz dneva v dan koncentrira v vse manj delnicah. Indeksi, ki so tehtani s tržno kapitalizacijo zaradi tega kažejo zanimivo dinamiko, saj beležijo rast, klub dejstvu, da raste čedalje manj posamičnih delnic, ki ga sestavljajo. Dovolj je, da je rast skoncentrirana v delnicah z največjo tržno kapitalizacijo. Indeksi se torej bližajo aprilskim vrhovom, a večina delnic v indeksu tega ne občuti. To ožanje kroga  sodelujočih delnic je običajno znak utrujenega trenda. Še posebej nevarni si signali tega tipa takrat, kadar so vzporedno na trgih prisotna močno nadpovprečna vrednotenja delnic.

Smo pa na tem mestu že večkrat poudarili, da je kratkoročno (dnevno, tedensko, mesečno) gibanje borz bolj odvisno od špekulativnega apetita vlagateljev, kot od dolgoročnih vrednotenj, kar pomeni, da visoka vrednotenja danes ne izključujejo nujno tega, da bodo jutri vrednotenja še višja. A ker so ciklična gibanja že po defaultu ciklična, kar pomeni, da imajo tendenco vračanja k sredini, bodo nadpovprečna vrednotenja nekega dne nadomeščena s podpovprečnimi.  In današnji nizki donosi, ki si jih lahko obetajo vlagatelji, bodo nadomeščeni z nadpovprečnimi donosi. In to je razlog za optimizem, če le premoremo dovolj discipline.

Na domači fronti medtem kaže, da je preplah glede spremembe davčne zakonodaje mimo. Ministrstvo za finance je predlog nove obdavčitve kapitalskih dobičkov očitno do nadaljnjega pospravilo v predal. Ker so pogoji za zadolževanje na svetovnih trgih rekordno ugodni, najbrž nima smisla bojevati bitko, ki je pri javnem mnenju že vnaprej obsojena na propad. To je dobro, ker tako na horuk krpanje proračuna brez premisleka s spreminjanjem obdavčitve za nazaj pod pretvezo socialno pravične porazdelitve bogastva res nima kake inteligentne osnove. Žal pa bo razliko med prihodki in odhodki državnega proračuna znova lažje zapolniti z izdajo nove obveznice. Tudi to je stranski efekt ekspanzivne monetarne politike, ki z omogočanjem poceni zadolževanja spodbuja k zanemarjanju prepotrebnih dolgoročnih strukturnih družbenih reform.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.