Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


20.11.2015, 11:48

Vrtenje v prazno

Borze pretirano obsedene z 0,25% premikom obrestne mere.

Za delničarje Žita bo te dni najbrž pomembna informacija, da se v ponedeljek 23. novembra ob 12. uri zaključuje postopek prevzema Žita d.d. s strani hrvaške Podravke. Prav ta teden pa je bila naposled objavljena tudi pričakovana prevzemna ponudba za delnice Pivovarne Laško s strani nizozemskega Heinekena. Ponujena cena za vse preostale delničarje Pivovarne Laško je 25,56 EUR po delnici velja pa do 15. januarja 2016 do 12. ure razen, če se ponudba vmes ne bo podaljšala v skladu z Zakonom o prevzemih.

Tuje borze je medtem v pravkar minulem tednu razveselila novica, da namerava ameriška centralna banka v decembru vendarle dvigniti obrestne mere, a je obenem podala zagotovilo, da bo ta dvig enkraten, ki mu nekaj časa ne bodo sledili novi dvigi. Ta »previdnost« je bila očitno dovoljšen razlog za ponovno obuditev nekoliko zamrlih špekulativnih apetitov vlagateljev. Kreditni trgi (npr. podjetniške obveznice) se na te dogodke niso bistveno odzvali, kar pomeni, da v nasprotju z delniškimi vlagatelji, kreditni trgovci sprememb ne vidijo kot pozitivne za poslovanje podjetij. Take divergence je zmeraj dobro spremljati.

Malokdo očitno razume, da kapitalizem v okolju ničelnih obrestnih ne more funkcionirati. Kapitalizem potrebuje pozitivno, naraščajočo krivuljo donosa. V okolju ničelnih obrestnih mer časovna funkcija denarja izgubi svojo vrednost. Investiranje v dolgoročne tvegane projekte ni nič bolj nagrajeno kot vsakodnevno kratkoročno špekuliranje. Zato se vse manj ekonomskih subjektov ukvarja z dolgoročnimi projekti in čedalje več samo še s kratkoročnimi , špekulativnimi trgovalnimi odločitvami. Posledica: cene že obstoječega premoženja rastejo v nebo, novo premoženje pa se počasi preneha ustvarjati. Nastane torej špekulativni balon obstoječega premoženja, gospodarska rast pa čedalje bolj teži proti ničli. Ko naš obstoječi finančni sistem ni več sposoben najti produktivnih načinov uporabe kreditnega potenciala, se začne rast ustavljati. Vse nižja dolgoročna gospodarska rast torej ni nek zunanji šok, temveč neposredna posledica prekomernega obsega dolgov, to pa zahteva čedalje nižji nivo obrestnih mer, sicer postane servisiranje teh dolgov nevzdržno.

Očitno morajo akademiki na vrhu centralnih bank še doumeti, da je obseg agregatnega dolga veliko bolj pomembna spremenljivka od višine obrestne mere. Izjemna rast zadolževanja v zadnjih dvajsetih letih je povzročila počasno drsenje splošne ravni obrestnih mer. Lep primer je ponovna negativna japonska gospodarska aktivnost v letošnjem tretjem kvartalu, ki pomeni že peto recesijo v zadnjih sedmih letih in to kljub desetletju ničelne obrestne mere ob hkratnem izvajanju ekspanzivne monetarne politike. Bolj kot je zasebna sfera zasičena z dolgovi, manj je možnosti za sprejemanje novih posojil in počasnejša je gospodarska rast. Motor se vrti v prazno, kljub temu, da centralne banke pritiskajo plin do konca.

To seveda še ne pomeni, da bi hitro zvišanje obrestnih mer okrepilo gospodarsko okrevanje. Vendar je pač problem politike ničelnih obrestnih mer, da v določenem obdobju družbeni sistem spremeni iz ustvarjalnega v špekulativnega. Nekateri se morda v takem sistemu tudi dobro znajdejo, za blagostanje družbe kot celote pa to stanje ni koristno. Ugodno se počutijo predvsem lastniki obstoječega premoženja, ki mu narašča vrednost, produktivni del gospodarstva pa se vrti v prazno. Ko enkrat finančni sistem spraviš v to situacijo, pot iz nje ni enostavna. Morda se zdi nerazumljivo, da bi lahko nizke obrestne mere upočasnjevale gospodarsko rast vendar, če v finančnem sistemu praktično ni razlike v donosu 12-mesečnega ali 10-letnega papirja, potem to v nadaljevanju pomeni tudi hude pritiske na profitno maržo gospodarstva. V drugi polovici letošnjega leta se zdi, da so se ti pritiski na razvitih trgih dejansko začeli materializirati na poslovnih rezultatih podjetij.

Velikanski delež tega vročega denarja se torej danes vrti na kapitalskih trgih in sicer predvsem v obliki nakupov lastnih delnic s strani korporacij ter nakupov tveganih obveznic, ki ponujajo še nekaj malega pozitivnega donosa. Obe kategoriji dosegata rekorden obseg uporabljenih sredstev. Cene so na teh delih kapitalskega trga tudi najbolj odstopile od povprečnih dolgoročnih vrednotenj. Največja žrtev tokratnega balona bodo po našem mnenju nekega dne torej ravno delniški trgi ter segment manj kvalitetnih obveznic, zaradi največje koncentracije špekulativne aktivnosti. Podobna situacija je bila leta 2000 s tehnološkimi delnicami borznega indeksa Nasdaq, ter leta 2007 s hipotekarnimi dolžniškimi instrumenti. Zgodovina se v glavnem skozi ponavlja, le igralci so drugi.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.