Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


04.12.2015, 10:39

Visoki donosi vabijo

Trg visoko tveganih dolžniških instrumentov – deja vu.

Na včerajšnjem sestanku ECB je šlo nekako po pričakovanjih. Mario Draghi je znižal obrestno mero za depozite poslovnih bank pri centralni banki iz -0,2% na -0,3%. Podaljšal je tudi trajanje programa odkupa obveznic iz septembra 2016 na marec 2017 in celo nekoliko razširil košarico dolžniških instrumentov upravičenih sodelovanja v programu. Bilo je sicer nekaj kritik češ, da ECB ni povečala mesečnega odkupa obveznic, a kaj pa je podaljšanje drugega kot povečanje? Dodatnih šest mesecev po 60 milijard na mesec je cca 360 milijard dodatnih nakupov! Mar to ni povečanje? ECB torej po pričakovanjih nadaljuje z izjemno ekspanzivno monetarno politiko, zakaj borzam to ni dovolj pa je drugo vprašanje.

Pred štirinajstimi dnevi smo pisali o napihovanju balona na trgu korporativnih in visokotveganih obveznic. Tokrat lahko, ob odsotnosti ostalega dogajanja tej temi namenimo malce več pozornosti. Dogajanje na trgu korporativnega kredita namreč močno spominja na podobne predhodne vrhove dosežene v letih 1997 ali 2007. Najbolj temne značilnosti subprime hipotekarne krize leta 2007 denimo, so bile: prekomerno posojanje posojilojemalcem z nizko boniteto, rekordno nizke obrestne mere, dvomljive prakse na področju preverjanje kreditne sposobnosti, nezadostna pokritost z zavarovalnim premoženjem ipd… Praktično vse naštete značilnosti so danes prisotne na trgu visokotveganih korporativnih obveznic. No, resnici na ljubo, tokrat Federal Reserve k napihovanju pomaga še nekoliko bolj aktivno kot takrat.

Centralne banke želijo z ohlapno monetarno politiko spodbuditi rast bančnih posojil in s tem rast gospodarske aktivnosti. A rast bančnih posojil je bolj ali manj anemična, saj se banke srečujejo z dilemo posojanja tistim, ki imajo dobre bonitete in posojil večinoma niti ne potrebujejo, in posojanjem tistim s slabo bonitetno oceno, kjer pa so banke zaradi preteklih izkušenj precej bolj rezervirane pri posojanju. A če je bančno posojanje razmeroma mrtvo, je na drugi strani trg korporativnih dolžniških instrumentov, toliko bolj živahen. Tukaj se koncentrira vpliv ekspanzivne monetarne politike preko efekta »hlastanje po donosu«. Trg korporativnih obveznic v ZDA je po obsegu v primerjavi s predhodnim vrhom iz leta 2007 zrasel za 50%. In za razliko od bančnih posojil, kjer je nova aktivnost omejena predvsem na kvalitetne posojilojemalce, je na trgu korporativnih obveznic nova aktivnost v zadnjem letu ali dveh skoncentrirana predvsem na segmentu visokotveganega dolga.

K temu je seveda močno pripomoglo povpraševanje po teh instrumentih. Politika nizkih obrestnih mer je namreč v ta segment, posredno ali neposredno, pripeljala nove kupce – male, nepoučene varčevalce. Zaradi nizkih donosov alternativnih naložb, kot so državne obveznice in bančni depoziti, se čedalje več vlagateljev srečuje z dilemo, kje še sploh najti pozitivni donos. In finančna industrija je seveda vesela, če lahko te želje izpolni. Nastajajo skladi tveganih korporativnih obveznic namenjeni malim vlagateljem ipd… Morda si lahko že predstavljate, kako se bo zadeva končala, ko bodo mali vlagatelji, ki so notorično znani po tem, da sledijo zgolj kratkoročnim preteklim donosom, zahtevali izplačilo svojih investicijskih kuponov iz takega sklada, ta pa bo nato na borzi skušal prodati hudo nelikvidne, tvegane korporativne obveznice in to zelo verjetno ravno v trenutku, ko bo borzno zanimanje zanje močno upadlo. Likvidnostna neusklajenost terjatev in obveznosti je eno od naraščajočih tveganj s katerimi se danes sooča industrija investicijskih skladov, ki je donosne naložbe čedalje bolj prisiljena iskati v nelikvidnih, netransparentnih instrumentih, dvomljive kakovosti. Mi sumimo, da bomo o balonu »high yield« obveznic v naslednjih letih slišali še marsikaj.

Druga stran te zgodbe pa so korporativni nakupi lastnih delnic. Ti so večinoma financirani ravno z izdajo podjetniških obveznic. Podjetja torej čedalje manj sredstev vlagajo v kapitalske investicije in širitev svojega osnovnega poslovanja, namesto tega pa se čedalje bolj ukvarjajo s finančno arbitražo svoje bilance stanja. Nakupi lastnih delnic ter združitve in prevzemi z namenom upravljanja davčnih ugodnosti, so klasična posledica tega dogajanja. Obsežni nakupi lastnih delnic seveda lahko nekaj časa prikrivajo slabšanje dobičkonosnosti družbe, saj se končni dobiček obdobja deli na čedalje manjše število delnic v obtoku. To lahko traja dokler denarnega toka ne začne zmanjkovati. In zdi se, da po skoraj šestih letih tudi na tem področju efekti izredne monetarne politike počasi popuščajo. Delniški vlagatelji bodo nekega dne ugotovili, da so zaradi nakupov lastnih delnic družb posredno izpostavljeni precej večjemu finančnemu vzvodu, kot so si morda predstavljali. Politika ničelnih obrestnih mer in pretirane denarne ekspanzije je danes glavni generator tega dogajanja. Tako kot je bila podobna politika generator nepremičninskega balona 2007. In borznega balona leta 1929. Pa leta 1907, 1884, 1857, 1837, 1797, 1720, 1637… Nič novega torej.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.