Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


11.12.2015, 11:33

Surovine znova na udaru

Hitro drseča cena nafte sproža vprašanja o dejanskem zdravju svetovnega gospodarstva.

Borzno, dogajanje je bilo v zadnjih dneh pravzaprav zrcalna slika novembrskega dogajanja. Takrat je evro izgubljal vrednost proti dolarju, evropski borzni indeksi pa so močno rasli. V zadnjem tednu se je evro okrepil proti dolarju, evropski borzni indeksi pa so upadli. Borze premikajo valutni premiki, ti pa so odsev tega, kateri guverner katere centralne banke ima več poguma pri uničevanju vrednosti lastne valute. Še dobro, da imamo padajoče cene nafte, saj je tihi pozitivni efekt tega na potrošnjo in industrijsko proizvodnjo najbrž bistveno večji od neumnega povečevanja monetarne baze s čimer se ukvarjajo alkimisti na sedežu ECB v Frankfurtu. Če bi namreč sodili samo po gibanju borznih indeksov bi seveda živeli v prepričanju, da je s svetovnim gospodarstvom vse v najlepšem redu. A že bežen pogled na gibanja cen nafte in drugih industrijsko uporabnih surovin sproža dvome o tem, ali nam borzni indeksi morda česa ne prikrivajo. Ali pa denimo indeks ladijskih prevoznin Baltic Dry, ki je pravkar zabeležil 30-letni minimum? Je možno, da borzni trgi v resnici niso popolnoma učinkoviti kot to trdi ekonomska teorija?

Sicer pa naftni in na splošno celoten surovinski sektor počasi prihajata v kritično fazo. Po dobrem letu dni konstantnega upadanja tržnih cen surovin, se začenjajo kazati prve razpoke. Podjetja lahko namreč s starimi rezervami nekaj časa zdržijo cenovne pritiske. Ko pa nizke cene vztrajajo dlje časa, se začnejo najprej ukrepi na stroškovni strani in ko niti to ne zaleže več, pride do korporativnega preoblikovanja. V mislih imamo predvsem združitve, prevzeme ali odprodaje delov podjetja. Skrajne različice tega obsegajo tudi možnost likvidacije ali stečaja. Trg visokotveganih obveznic na katerem so imele izdaje iz energetsko-surovinskega sektorja v zadnjih treh letih prevladujoč položaj, že kaže, da se apetiti vlagateljev odmikajo od te vrste naložb. Očitno je, da se pričakuje porast plačilne nesposobnosti in stečajev. Na to dejstvo smo sicer precej opozarjali v zadnjih treh mesecih, novost zadnjega tedna pa je, da se okužba, ki je bila do sedaj relativno omejena na surovinski sektor širi tudi v ostale panoge visokotveganih izdajateljev dolžniških instrumentov.

Surovinski sektor je torej pred razmeroma težkimi časi. A to velja predvsem za dosedanje vlagatelje. Ti so verjeli v zgodbo, da bo ekspanzivna denarna politika zadnjih let vzpodbudila gospodarsko rast in povpraševanje po surovinah. Zgodilo se je obratno. Zaradi poceni denarja se je močno povečalo investiranje v surovine, kar je povzročilo presežno ponudbo na trgu. Obenem se kljub izrednim monetarnim in ponekod tudi fiskalnim ukrepom svetovna rast ohlaja, kar velja predvsem za Kitajsko, ki je bila do danes praktično črna luknja kar se tiče požiranja vsega, kar so uspeli po svetu nakopati in načrpati v rudnikih in naftnih vrtinah. A tudi Kitajski centralni komite se ne more izogniti zakonu padajočih mejnih donosov, zato se po letih eksplozivnega investiranja in rasti, le-ta naposled umirja.

Svet se torej sooča s presežnimi kapacitetami na področju izkoriščanja rudnih in naftnih bogastev ter transporta surovin. Si lahko mislite kako se časi spreminjajo? Še pred dvema letoma, ga ni bilo finančnega analitika, ki ne bi napovedoval, da nafte nikoli več ne bomo videli pod 100 USD za sodček, ker naj bi jo kmalu zmanjkalo. Danes se utapljamo v nafti in ti isti ljudje v zadnjih dneh poznavalsko napovedujejo nadaljnje padanje do najmanj 20 USD za sodček. Morda se utegne to tudi res zgoditi, a glavnina škode je že narejena.

Kakorkoli že, v surovinskem sektorju bo še zanimivo, bodo pa ti časi hkrati tudi priložnost. V paniki se namreč najdejo najboljše dolgoročne naložbe. Vsekakor ne bo enostavno ločiti zrnje od plevela. Ponavlja se stara zgodba: ko so vsi optimisti je bolje, da se odmakneš od mize, ko pa so vsi pesimisti lepo potihem ob strani začneš nabirati ostanke, ki jih panično odmetavajo. In po medijih se zadnje dni čedalje bolj širijo ugibanja o tem, kateri od surovinskih velikanov bo prvi prisiljen objaviti prestrukturiranje ali plačilno nesposobnost. »Ladies and gentlemen, Elvis has left the building«. Po dolgem času lahko za surovine celo rečemo, da gre za prvega od sektorjev za katerega ne moremo več trditi, da na njem prevladujejo preoptimistična pričakovanja in previsoka fundamentalna vrednotenja. Seveda pa oblikovanje dna, tako kot oblikovanje vrha, nista trenutka temveč proces. Glavobol po zabavi lahko traja dolgo, zelo dolgo. Potrpežljivo in disciplinirano torej. Časa bo dovolj.

 

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.