Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


24.12.2015, 10:11

Ničla kot naravna ovira

Obrestne mere pristale na zgodovinskem dnu – kam sedaj?

Prvi dvig obrestnih mer ene od pomembnejših centralnih bank je na trge prinesel predvsem več dnevne volatilnosti. Dejstvo je, da se tridesetletni trend postopnega zniževanja dolgoročnih obrestnih mer počasi končuje. To ne pomeni, da bodo obrestne mere kmalu hitro narasle, res pa je, da je ničla običajno spodnja meja pod katero ni mogoče iti. Si mar res predstavljate, da lahko kdo svoj denar posoja drugim z negativno obrestno mero? Za lažjo primerjavo smo dodali spremljajočo sliko. Na njej je z modro barvo prikazano gibanje mesečne medbančne obrestne mere (Federal Funds Rate monthly basis), z rdečo črto pa gibanje borznega indeksa S&P500 (Vir podatkov: St. Louis FED) Lepo se vidi, kdaj se je začela eksponentna rast delniških tečajev.

Prikaz gibanja efektivne medbančne obrestne mere in indeksa S&P500

V začetku osemdesetih let je nivo obrestnih mer (modra črta) dosegel vrhunec. Od takrat dalje se počasi, s krajšimi vmesnimi proticikličnimi obdobji znižuje. In ravno to zniževanje splošne ravni obrestnih mer sovpada z eksplozijo potrošniškega in finančnega kreditiranja. Osemdeseta leta so predstavljala preboj na področju novih tehnologih zadolževanja kot so kreditne kartice, potrošniški krediti, leasingi ipd. Nabor teh instrumentov, ki so bili pred tem rezervirani predvsem za podjetja in premožnejše, se je začel širiti tudi na preostalo populacijo. Vrhunec je v ZDA dosegel leta 2007, ko so v skrajnih primerih lahko celo berači z enim podpisom dobili posojila v šest mesečnih zneskih za nakup nepremičnin. Vse nižja obrestna mera ter zanemarjanje kreditnih standardov sta v namreč omogočala napredovanje kreditiranja v praktično vse pore vsakdanjega življenja. Prišli smo tako daleč, da je danes avto, če ga želite plačati z gotovino v enkratnem znesku, po ceniku dražji, kot če ga vzamete na kredit ali leasing (ko nato k ceni prištejete še obroke kredita ali leasinga je seveda zgodba popolnoma drugačna, a prodajni trik je pač takšen).

Z vsakim znižanjem obrestnih mer je bilo torej omogočeno, da tak sistem deluje še naprej. Stara posojila so bila podaljšana pod še ugodnejšimi pogoji, nova posojila pa so omogočala nadaljnjo potrošnjo in s tem gospodarsko rast. Obseg posojil v sistemu je seveda naraščal, dokler je bilo s čedalje nižjimi obrestnimi merami omogočeno servisiranje rastočega obsega dolgov. Sedaj smo prišli do limita sprejemanja novih dolgov. Obrestnih mer se ne da več znižati. Povečevanje finančnega vzvoda oz. releverage torej ni več mogoče. Fiktivna rast potrošnje s kupovanjem danes in plačevanjem v prihodnosti, je naletela na naravno oviro. Ta bo pomembno vplivala na sposobnost podjetij za ustvarjanje dodatne rasti prihodkov in dobička. Zaradi te ovire je potreba po našem mnenju tudi prilagoditi preoptimistična pričakovanja o nadpovprečnih borznih donosih v naslednjih letih.

Na grafu lahko tudi opazite posledice visokega obsega dolgov na finančno stabilnost. V zadnjih petnajstih letih smo bili priče dvema katastrofalnima negativnima nihajema borznega indeksa, kako bo zgledal tretji, glede na današnje nivoje pa raje niti ne ugibamo. Amplituda oscilacij narašča, pa tudi čedalje hitreje si sledijo ena drugi. Sistem se okoli ničle obnaša zelo nepredvidljivo, kar je splošna lastnost naravnih sistemov, ko se vzpostavijo v kritično fazo. Žal smo si morda napačno predstavljali, da je naloga regulatornih institucij ravno v tem, da se sistem kritični točki nikoli preveč ne približa. A kot kaže, se je zaradi naše nepozornosti in nekritičnosti, sistem regulacije in sankcij sam razvil ravno v nasprotno smer, ko približevanje nestabilnemu stanju celo spodbuja. Drugače si pač ne moremo razlagati potez centralnih bank, ki so v zadnjih letih špekulativno komponento finančnih trgov napihnile do nepredstavljivih razsežnosti. Imeti morajo res veliko samozaupanja, če verjamejo, da jo bodo lahko tudi obvladovale. Kaj drugega kot opazovati to dogajanje, po možnosti iz varne razdalje, nam niti ne preostane.

Naslednja dva tedna bomo z našim poročilom preskočili. Najbrž lahko tudi vi med prazniki najdete kaj bolj pametnega za početi kot je branje borznih komentarjev. Ponovno se torej srečamo enkrat v januarju, danes pa nam preostane le še, da vam zaželimo Vesele praznike in veliko uspeha v leti, ki je pred nami.

 

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.