Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


15.01.2016, 13:00

Ground Control to Major Tom...

Tako se konča spodbujanje špekulativnega ravnanja.

Redni bralci sedaj že veste, da je bilo ključno sporočilo našega pisanja tekom preteklega leta opozarjanje na vzpostavitev nevarne borzne kombinacije fundamentalno previsokih vrednotenj ter pešajočega špekulativnega sentimenta vlagateljev na razvitih kapitalskih trgih. Ta kombinacija sicer lahko vztraja nekaj časa, a se prej ali slej neizogibno razreši s pojavom vertikalnih izgub v vsega nekaj dneh. To se je prvič zgodilo avgusta lani, čemur je nato sledil klasičen šolski popravek oziroma poskus povratka na prejšnje vrhove v mesecu novembru. Trenutno kaže, da je ta poskus propadel, saj so pomembnejši borzni indeksi v zadnjih dneh znova zdrsnili na avgustovsko dno. Ta podpora je sedaj izjemnega pomena, saj predstavlja razliko med kratkoročno korekcijo ali čim resnejšim. Padec avgustovskih podpornih nivojev bi najbrž pomenil kapitulacijo večletnega bikovskega trenda in odprtje vrat za splošen umik vlagateljev. Dogajanje v prihodnjih dneh velja torej pozorno spremljati.

Večina komentarjev dogajanja preteklih dni je seveda skoncentrirana na Kitajsko, kar je po našem mnenju nekoliko neupravičeno. Da ne bo pomote, seveda smo tudi na tem mestu večkrat opozorili, da je Kitajsko gospodarstvo en sam neverjeten kreditni balon napihovan s centralnoplansko mentaliteto tamkajšnjih oblasti. In le redko, če sploh kdaj, se je v zgodovini zgodilo, da so oblasti uspele zrežirati mehak pristanek močno pregretega gospodarstva. Vendar za splošna visoka vrednotenja delniških trgov po svetu ni kriva Kitajska. Odgovorni so drugje in mi nanje vseskozi kažemo s prstom in se  sprašujemo, kdaj bo tudi širša javnost spoznala prave obraze finančnih špekulantov. Ti namreč sedijo v foteljih Federal Reserve, European Central Bank, Bank of Japan, People's bank of China in drugih centralnih bank širom sveta, ki so se pred leti spustile v poblaznelo politiko ničelnih obrestnih mer in ekstremno ekspanzivne monetarne politike. Posledica tega početja je nastanek špekulativnih balonov premoženja na kapitalskih trgih, ki so sedaj očitno začeli spuščati zrak.

Borze so se torej, kot imamo mi navado opisati, sestavile v precej strm kup peska. Na pobočjih tega kupa peska se pojavlja vse več »žepov nestabilnosti«, ki zgolj čakajo, da jih manjša motnja spravi v gibanje. To gibanje je seveda drsenje proti dnu. Kitajska predstavlja zgolj eno od zrnc peska, ki je padlo na enega od žepov nestabilnosti in sprožilo plaz. Lahko bi bilo karkoli drugega. Če se več takih plazov združi v enega, iz tega nastane medvedji trend. Bistvo, ki ga morate razumeti je, da je splošna situacija na trgih zaradi priliva špekulativnih milijard kapitala, ki pod vplivom aktivističnih centralnih bank išče kakršenkoli še pozitiven donos, izjemno nestabilna. Ta nestabilnost se je očitno v zadnjih tednih začela premikati. Ali je šlo zgolj za posamični plaz, ali pa začetek resnejše destabilizacije celotnega kupa bomo še videli.

Marsikdo bo sedaj takoj napadel Federal Reserve, da prejšnji mesec ne bi smela dvigniti obrestne mere. Morda se bo kasneje za nazaj res pokazalo, da je ameriška centralna banka zaostrila pogoje financiranja ravno v obdobju, ko tudi v ZDA narašča verjetnost pojava recesije. A glavnina škode je bila povzročena pred tem. Federal Reserve in ostale centralne banke ne bi smele obrestnih mer nikoli spustiti tako nizko, ter izvajati tako obsežnih in predvsem tako dolgotrajnih monetarnih intervencij s programi kvantitativnega sproščanja denarne politike, kakršne so izvajale oz. še izvajajo.

Problem visoke brezposelnosti iz finančne krize leta 2008 bi morali reševati politiki s strukturnimi in fiskalnimi ukrepi, ne pa centralne banke s svojimi mandati. Politiki so se na ta način enostavno izognili svoji odgovornosti izvajanja prepotrebnih a nepriljubljenih reform. Namesto, da bi čas pametno izkoristili v smeri transformacije v bolj učinkovito gospodarstvo, smo ga zapravili za vzdrževanje nevzdržnega statusa quo. Monetarna politika ima namreč zelo šibko povezavo z dolgoročnim usmerjanjem zaposlenosti, ima pa zelo močno kratkoročno povratno zanko s finančnimi trgi. Banke, zavarovalnice in ostali udeleženci na finančnih trgih so se zgolj odzvali na stimulus, ki ga je monetarna politika puščala za seboj po vsakem sestanku kake centralne banke. Večina tega efekta se je torej manifestirala na finančnih trgih, ki so zadnjih pet let uživali precej blagodejen veter. Z decembrskim umikom Federal Reserve je očitno veter začel pihati »kontra«. Reakcija finančnih trgov je torej, vsaj kar se nas tiče, popolnoma pričakovana.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.