Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


22.01.2016, 12:30

Čas za odboj?

Ples na robu prepada.

Prejšnji teden smo opozorili na pomembnost avgustovskih podpornih nivojev in res, pomembnejši borzni indeksi razvitih trgov so se sredi tega tedna spustili točno do teh ravni. Reakcija v naslednjih dneh bo izjemnega pomena. Bodo trgi zbrali dovolj moči za kratkoročni pozitivni odboj? Negativnega sentimenta med vlagatelji in finančniki je dovolj, še posebej med tistimi, ki so še par mesecev nazaj napovedovali pozitiven razvoj dogodkov. Kratkoročno smo torej v t.i. »oversold« situaciji, ki je zrela vsaj za manjši pozitivnim preobrat. A obstaja tudi če v tej enačbi.

Namreč, če pride do negativnega preboja pod avgustovske ravni brez večjega upiranja, močno naraste možnost obsežne kapitulacije in vsesplošnega bega vlagateljev. Padec pod raven iz lanskega avgusta bi namreč pomenila potrditev prehoda iz večletnega bikovskega v medvedji trend. To sovpada tudi časovno, saj vlagatelji običajno potrebujejo od 6 do 9 mesecev, da ponotranjijo borzne spremembe in če pomislimo, da so bili borzni vrhovi doseženi maja lani, potem smo sedaj že v osmem mesecu postopnega upadanja borznih vrednosti. To zagotovo začenja puščati posledice na psihološkem profilu povprečnega vlagatelja in njegovi pripravljenosti prevzemati tveganja. In ko pripravljenost za prevzemanje tveganj izgine, izginejo tudi kupci. Brez kupcev pa borza pozna samo eno smer.

Kakorkoli že, odgovor bomo dobili v prihodnjih dneh, pripravljeni pa moramo biti na oba scenarija. Medtem se pričakovano počasi slabšajo makroekonomski indikatorji realnega gospodarstva. Letna realna rast BDP v ZDA je bila v letu 2015 kot vse kaže najslabša v zadnjih štirih letih. Kljub masivnim državnim intervencijam, ne pozabimo namreč, da se je ameriški javni dolg od leta 2008 do danes podvojil (povečal za 9.000 milijard USD!) ob hkratnem izvajanju ekstremno ekspanzivne monetarne politike centralne banke, ki je svojo bilančno vsoto iz cca 800 milijard v istem obdobju povečala na preko 4.000 milijard USD, ZDA beležijo relativno nizko, celo pešajočo gospodarsko rast. Industrijska proizvodnja čez lužo je v lanskem letu beležila negativna gibanja, prav tako so v zadnjih dveh kvartalih začeli negativna gibanja izkazovati tudi dobički korporacij, kar je še posebej nevarno za borzne trge. Na to smo v drugi polovici leta 2015 na tem mestu tudi precej agresivno opozarjali.

Vsi ti podatki seveda kažejo na dejstvo, da ekspanzivna monetarna politika v realno gospodarstvo ni prinesla učinka, ki so ga njeni zagovorniki napovedovali. Namesto tega je povzročila učinek »vročega krompirja« na finančnih trgih, kjer so se zaradi obsežne rasti monetarne baze vlagatelji želeli rešiti tistih oblik premoženja, ki niso več nudile zadovoljivega donosa. V tem, več let trajajočem procesu, so posegali po čedalje bolj tveganih instrumentih, kot so delnice ter korporativne in junk obveznice. Vlagatelji so torej sprejeli vabilo centralnih bank za sodelovanje v igri, v kateri centralne banke s svojimi ukrepi »garantirajo«, da ne bo izgub. V tem procesu so močno zrasle cene finančnega premoženja in se oddaljile od fundamentov realnega gospodarstva. Sedaj je do prvih izgub vendarle začelo prihajati in videli bomo, koliko bodo centralne banke na to reagirale. Torba z njihovimi orodji se je namreč precej spraznila, a verjamemo, da bodo ti ljudje našli kakšno novo kreativno rešitev. A vsak novi ukrep bo sprožal dileme o premikanju mej legalnosti tega početja.

Tudi v Evropi smo bili medtem deležni negativnih borznih gibanj, relativno celo bolj od ZDA. Evropa se namreč sama sooča s precej nepreglednim in slabo stoječim bančnim sistemom, izjemno visokim obsegom javnega dolga nekaterih držav članic, zunanjetrgovinskimi neskladji med članicami ter v zadnjih mesecih še strahu pred močno soodvisnostjo nemškega in kitajskega gospodarstva. Občutljivost evropskega finančnega sistema na šoke je zelo slaba in v luči tega skrb vzbujajoče novice v zadnjih tednih prihajajo iz italijanskega bančnega sistema. Prednovoletni izbris podrejencev iz nekaterih manjših regionalnih bank je sprožil val nezaupanja v tamkajšnji bančni sistem. Če se zgodi scenarij iz drugega odstavka tega besedila, bi utegnil po grškem valu, naslednji val evropske finančne krize biti italijanski. No, zaenkrat tik pred zaključkom tega pisanja vse bolj kaže, da se vendarle dogaja scenarij iz prvega odstavka, ki pomeni vsaj kratkoročni predah in umiritev trgov. A avgustovsko lokalno dno ostaja pomembna ločnica med korekcijo kratkoročne narave in daljšim medvedjim trendom.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.