Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


29.01.2016, 12:38

Iskanje smeri

Kratkoročni predah je priložnost za pregled nastale situacije.

Borzni trgi so sredi tehničnega popravka po decembrsko-januarski razprodaji. Letošnji januar je statistično eden najbolj šibkih v zgodovini borznih trgov obenem pa tudi eden najbolj volatilnih, kar je seveda do neke mere korelirano. Povečana volatilnost ob hkratni prisotnosti visokih fundamentalnih vrednotenj delnic in očitnem poslabšanju nekaterih kriterijev sentimenta trga (new high vs new low, advance/decline index, …) zgodovinsko gledano ni dober znak za nadaljevanje leta, vsaj če ste med borznimi optimisti ne. Nekateri sicer pravijo, da je včasih dobro zapreti oči in upati… a mi to naložbeno strategijo z veseljem prepuščamo drugim.

Naše mnenje do nadaljnjega ostaja, da je sedanji popravek prej prodajna kot nakupna priložnost. Videli bomo ali je lahko precejšnja tehnična škoda, ki je nastala na borznih indeksih v zadnjem mesecu dni reverzibilna. Poleg tega po zadnjih objavljenih januarskih podatkih o industrijski proizvodnji, naročilih trajnih dobrin ter indeksih gospodarske aktivnosti regionalnih podružnic centralne banke ZDA, o prihajajoči recesiji čez lužo ne moremo več govoriti kot »maloverjetnem scenariju« temveč ga moramo povzdigniti na nivo »pričakovanega scenarija«. Lahko vlagatelji kljub temu zberejo dovolj moči in znova zaženejo špekulativni pohlep, ki je trge gnal v prvi polovici preteklega leta? Brez zunanje podpore bo to najbrž precej težko. Ve se kdo je do sedaj predstavljal to zunanjo podporo.

Poročilo z zadnjega sestanka ameriške Federal Reserve , ki se je zaključil v sredo kaže, da so kot običajno v zaostanku z dogajanjem. Zamudili so z dvigom obrestne mere, ko sta bila gospodarstvo in špekulativni moment vlagateljev še dovolj močna. Sedaj ugotavljajo, da so se globalne gospodarske razmere od lanskega decembra nekoliko poslabšale. Ker je njihova poglavitna tarča stopnja brezposelnosti, bodo tudi tokrat zamudili vlak. Brezposelnost je namreč eden od t.i. zaostajajočih  indikatorjev, ki se začne močno spreminjati šele, ko je recesija že nekaj mesecev v teku. Ker tudi večjih pritiskov na rast inflacije v naslednjih mesecih ni na vidiku, lahko pričakujemo, da bo naslednji dvig obrestne mere na vrsti marca, razen če ne bo vmes prišlo do večjih pretresov na finančnih trgih. Ključni element tega zapisa: ekonomisti centralnih bank nimajo o gospodarski situaciji prav nič več pojma kot povprečen državljan na ulici. So pa za prodajanje svoje nevednosti bistveno bolje plačani.

Še največjo oviro povratkom na lanske vrhove znajo predstavljati objave rezultatov poslovanja ter napovedi za tekoče leto. Zadnji dve četrtletji v ZDA sta bili na segmentu korporativnih dobičkov blago negativni, kljub rekordnim nakupom lastnih delnic s strani korporacij samih. Pričakujemo, da se bo ta trend padanja korporativnih marž, ki se je začel v lanskem letu nadaljeval in krepil. O razlogih za pričakovan padec smo že večkrat pisali, lahko pa ponovno izpostavimo predvsem dva: zmanjšanje dolgoletnega pozitivnega vpliva konstantno padajočih stroškov financiranja ter prenehanje pozitivnega vpliva stagnacije stroškov delovne sile. Ker bo to obenem pomenilo tudi razkritje previsokih vrednotenj delniških trgov bi padec korporativnih marž moral pomeniti tudi ponovno oceno fundamentalnih vrednosti na borznih trgih. Moč nasprotnega vetra na borzah se torej krepi, a večina zaenkrat še upa, da lahko Draghi, Yellen, Kuroda in ostali obdržijo smer plovbe.

Največja tveganja za letošnje leto vidimo predvsem v naraščajočem obsegu javnih in zasebnih dolgov v kombinaciji s pešajočo gospodarsko rastjo. To bo povečalo pritiske na bančne bilance in s tega vidika je precej problematičen predvsem evropski bančni sistem. Nova pravila bail-in reševanja bank, ki so stopila v veljavo z letošnjim letom bodo najbrž kmalu tudi na preizkušnji. Negativna gibanja na borznih trgih bi probleme bančnih bilanc utegnila še dodatno zaostriti. Potencialno tveganje tli tudi v odzivu Kitajske na upravljanje svojega »mehkega pristanka«. Narašča namreč verjetnost potrebe po devalvaciji juana za blažitev padajoče konkurenčnosti. To seveda povzroča pritiske na beg kapitala iz države, kar povratno nelinearno povečuje verjetnost, da pristanek ne bo ravno mehak. Splošna značilnost t.i. trgov v razvoju, ki so še pred leti veljali za manj zadolžene in bolj propulzivne od razvitih trgov je, da so tudi sami v zadnjih letih nakopičili astronomske dolgove, hkrati pa se je s padcem cen surovin močno znižala njihova gospodarska aktivnost. Namesto eksplozivne rasti se vse bolj zdi, da je njihova prihodnost samo še eksplozija. Insolventnost je pač nekaj, kar lahko sicer kratkoročno malce prikriješ z injekcijami likvidnosti, a dolgoročnemu soočenju z realnostjo se ne moreš izogniti. Zdi se, da je prihodnost borznih donosov čedalje bolj odvisna od aktivnosti centralnih bank in to ravno v trenutku, ko imajo te vse manj dodatnih orodij na razpolago.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.