Naj spremembe
na dan 10.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


12.02.2016, 11:43

Vertikala

Vlagatelji so vsak dan bolj nezadovoljni s svojimi donosi, točno tako, kot smo napovedovali.

Pred štirinajstimi dnevi smo na tem mestu zapisali, da kot največje tveganje v letošnjem letu vidimo evropski bančni sistem zaradi kombinacije visoke zadolženosti in pešajoče gospodarske rasti, ki bosta kulminirali v problematičnih naložbah bank. No in danes, dva tedna kasneje, smo priča vsesplošni eksploziji cen zavarovanj (CDS oz. Credit Default Swap) v bančnem sektoru. Skok cen teh pogodb je znak nervoze vlagateljev, ki očitno vse bolj pričakujejo »kreditni dogodek« pri eni od večjih evropskih bank. Najbolj pod pritiskom trgov je v zadnjih dneh nemška investicijska velikanka Deutsche Bank. Njen orjaški portfelj izvedenih finančnih instrumentov je vir strahu, saj ni nikomur jasno, komu vse je Deutsche nasprotna stranka v poslu, če pride do kakšnih zapletov. Zaradi podobnih strahov je ameriška vlada leta 2008 reševala zavarovalnico AIG s 180 milijardami dolarjev davkoplačevalskega denarja. In ker je bil finančni sistem vmes seveda ustrezno saniran smo danes, sedem let kasneje znova soočeni z istimi težavami. In znova bodo paniko izkoristili za izsiljevanje novih davkoplačevalskih milijard.

Del pritiska na banke se dogaja zaradi slabih poslovnih rezultatov, ki so posledica vse nižjih ravni obrestnih mer (objavila sta jih ravno Deutsche Bank in Credit Suisse), del pa je najbrž posledica dejstva, da so z letošnjim letom v Evropski Uniji stopila v veljavo nova pravila reševanja bank. V skladi z njimi morajo izgube pred porabo davkoplačevalskega denarja nositi delničarji in upniki banke ter celo depozitarji nad zavarovanim zneskom. S tem načeloma ni nič narobe razen, če gre za primer kot se je zgodil v Sloveniji, kjer je bila višina izgub določena povsem arbitrarno, mimo Mednarodnih računovodskih standardov z nekakšnimi simulacijami. Na podlagi teh simulacij so bili nato delničarji in podrejeni upniki tudi v celoti izbrisani, banke pa funkcionirajo naprej brez večjih posledic za upravo, nadzornike in druge zaposlene vmešane v sporne posle. Če podoben scenarij od letošnjega januarja velja tudi za druge evropske banke, potem je seveda popolnoma jasno, da so njihovi delničarji  zadnje dni precej nervozni.

Tisti, ki ste med našimi rednimi bralci dlje časa, ste se najbrž kdaj znašli v situaciji, ko ste se vprašali kako lahko toliko časa vztrajamo na tezi, da so delnice precenjene, na borzah pa medtem le-te še naprej konstantno rastejo. Nenazadnje smo pri tej tezi vztrajali že več kot dve leti in ne bi se čudili, če je kdo od bralcev v tem času tudi obupal nad našim mnenjem. A vztrajali smo zato, ker smo na borzi prisotni dovolj časa, da vemo kakšna zver je to. Vemo, da trgi niso racionalni, temveč lahko vlagatelje (pa tudi borzne profesionalce) zapeljejo daleč v območje iracionalnosti. Posebej v letu 2015 smo vam na tem mestu poskušali razložiti, da je poglavitna lastnost situacije precenjenosti ta, da lahko trg v tej situaciji vztraja dlje časa, a ko se drage delnice naposled srečajo še z negativnim sentimentov vlagateljev, kar se je zgodilo v drugi polovici lanskega leta, pride do eksplozivne kombinacije, katere tipična lastnost so agresivne vertikalne izgube, ki v vsega nekaj tednih odnesejo leta predhodnih donosov. Zato smo vztrajali, da se je treba iz delniških trgov umakniti dokler je čas in si ne gristi nohtov, če borze v vmesnem času zrasejo še za kak odstotek. Če se je morda nekaj časa res zdelo, da je naše vztrajanje podobno samomorilski akciji, vam priložena slika lepo kaže škodo, ki jo danes doživljajo imetniki delnic. In vedeti morate, da v času tega pisanja, januarski podporni nivoji na ameriških borzah še niso padli. Če se to zgodi v naslednjih dneh, bomo morali graf popraviti še za kakšno leto nazaj.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.