Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


19.02.2016, 12:02

Zbiranje poguma za naslednjo rundo

Vlagatelji si celijo rane po prvi letošnji bitki.

Borze so naposled našle tla pod nogami. Po precej slabem januarju, je februar, kot smo zapisali pred štirinajstimi dnevi, očitno dober mesec za odboj v drugo smer. Pomembnejši borzni indeksi so v zadnjih petih dneh pridobili približno 7% vrednosti. Sedaj menimo, da je enostavnejši del popravka za nami. Refleksni »short-squeeze« oz. uničenje tistih, ki so povečevali kratke pozicije ravno na vrhuncu strahu prejšnji teden je opravil svoje. To je običajno prvi, najenostavnejši in najlažje predvidljivi del vsakega popravka.

Borzni indeksi bodo sedaj začeli zadevati ob vse pogostejše in vse močnejše odporne nivoje. 50 dnevno drseče povprečje bo prva taka preizkušnja v naslednjih dneh, sledijo razne Fibonaccijeve linije in nato še 200 dnevno drseče povprečje, kot precej močna preizkušnja. Tisti, ki imate veselje do te oblike trgovanja boste imeli kar precej dela in priložnosti. Za nas bo to predvsem opazovanje in ocenjevanje sentimenta trga. Zaenkrat namreč še vedno sklepamo, da smo šele v začetnih fazah medvedjega trenda, zato bo zelo pomembno opazovati, kje se bo trg (če se bo) utrudil in ponovno zavzel primarni drseči trend.

Počasi namreč tudi v zavest »mainstream« medijev in ekonomskih »poznavalcev« prihaja čedalje slabše stanje svetovnega gospodarstva. Če še pred tremi meseci praktično nihče ni napovedoval možnosti recesije v ZDA v letošnjem letu, še najmanj Federal Reserve, ki je ravno decembra dvignila obrestne mere, sedaj možnost recesije v letošnjem letu že presega 30%. S tega vidika bodo zelo pomembne objave poslovnih rezultatov prvega četrtletja, a teh bomo deležni šele meseca aprila. Sicer pa mi na neugodni veter v jadrih korporativnih dobičkov opozarjamo že dlje časa in zadnji dve četrtletji preteklega leta sta to tudi potrdili. Trenutno dogajanje kaže, da bodo ti neugodni vetrovi v prvem četrtletju kvečjemu še močnejši. S tega vidika delnice, kljub zadnjim padcem še niso poceni.

Januarski vertikalni padec tečajev vrednostnih papirjev je pričakovano sprožil plaz pozivov k bolj aktivnim centralnim bankam. Kljub temu, da le-te intervenirajo na monetarnih trgih že šesto leto zapored in nam obljubljajo gospodarsko rast, se trajna gospodarska rast nikakor ne pojavi. Dogajajo se le krajši 6 do 9 mesecev trajajočo špekulativni skoki, ki kmalu zamrejo in zahtevajo novo posredovanje centralne banke. Te so sedaj obrestne mere spravile do ničle, nekatere celo v negativno območje, da bi spodbudile povpraševanje, a jim to ne uspeva. Močneje kot se bodo s takimi ukrepi borili proti deflaciji, bolj se bo ta širila. Bodo po trenutnih padcih borz vendarle razumeli, da taka politika nima resnega pozitivnega vpliva na gospodarsko dogajanje ali ne? Odgovor je seveda odločen ne. S svojimi destruktivnimi politikami bodo vztrajali še naprej in povečevali špekulativno komponento ekonomske strukture. Na ta način bo rast vse bolj trhla in čedalje bolj občutljiva, negativni odkloni pa vse pogostejši in globlji.

Negativne obrestne mere v bistvu signalizirajo frustracijo okolja v katerem ni moč ustvarjati dobička. Kažejo nam obdobje brez rasti, ki je pred nami. Privaditi se bomo morali na močno spremenjene finančne koncepte npr. glede varčevanja. Če smo bili do sedaj navajeni zgolj pozitivne lestvice pričakovanih donosov denimo bančni depoziti 2% letno , obveznice 4% letno in delnice načeloma 7% letno, nam okolje negativnih obrestnih mer sugerira inverzna pričakovanja. Predstavljajte si sledeče: depoziti -1% letno, obveznice -2% letno in delnice – pač ugibajte sami. Veliko sreče želimo vsem zavarovalnicam in bankam v takem okolju. Potrebovale jo bodo. Obenem pa si že zamišljamo oglas: »Sklenite depozit pri naši banki še danes in si zagotovite, da boste v naslednjih petih letih izgubili samo 1% letno«. Hvala Draghi, hvala Kuroda in  hvala Bernanke!

Za konec še obvestilo: vsi, ki ste lani opravili kako prodajno transakcijo s finančnimi instrumenti ne pozabite, da se konec februarja izteka rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. Če ste v preteklem letu opravili več kot deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala morate napoved oddati v elektronki obliki preko sistema eDavki, če tega praga ne dosegate pa lahko napoved vložite tudi v klasični papirni obliki. Napovedi ni potreba oddati tistim, ki ste prodajali samo vrednostne papirje pridobljene iz naslova certifikatske privatizacije.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.