Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


26.02.2016, 13:40

Popravek na trgih je končno dobil noge

Pomembnejši borzni indeksi so v dveh tednih pridobili dobrih 7% vrednosti.

Po dveh tednih rasti so sedaj na vidiku prve preizkušnje. Če jih v naslednjih dneh premagamo, je mogoče pričakovati še enkrat tolikšen skok (slabih 6%), do naslednje resnejše ovire. V nasprotnem primeru seveda sledi najprej povratek k januarskemu dnu. Gre seveda za bolj ali manj kratkoročno trgovanje, dolgoročna slika namreč ostaja nespremenjena že nekaj let. Rast borznih indeksov po finančni krizi leta 2008 se je začela takoj zatem, ko je ameriški odbor za finančne standarde močno zrahljal pravila za vrednotenje sredstev bank. Namesto zahteve po striktnem tržnem vrednotenju je zaradi strahov pred sesutjem finančnega sistema dovolil, da se sredstva vrednotijo »po navdihu«. S tem se je de-facto končala bančna panika marca 2009 in začelo obdobje zombi bank, kjer ni več nikomur jasno, kaj imajo v bilancah in koliko je to dejansko vredno.

Kasneje je rast borz podžgala še ekstremna monetarna politika ameriške centralne banke FED z uvedbo treh zaporednih programov imenovanih Quantitative easing, ki ji v zadnjih letih sledijo tudi ostale pomembnejše centralne banke. Tečaji delnic so tako v letu 2014 že dosegli fundamentalno visoke nivoje, v letu 2015 pa jih je podžgal še evforični moment vlagateljev, ki je značilnost zadnje faze zrelih bikovskih ciklov. Visoka fundamentalna vrednotenja delnic združena z evforijo vlagateljev so kulminirala poleti 2015, ko so borze zabeležile vrh. Od takrat dalje smo v fazi počasnega spuščanja.

Kljub temu, da quantitative easing zgolj spreminja mix finančnih instrumentov v obtoku (umika instrumente z donosom, kot so obveznice in jih nadomešča z instrumentom brez donosa kakršen je denar), so ga vlagatelji pograbili kot, da gre za generator resne gospodarske rasti. A resna gospodarska rast lahko izhaja zgolj iz produktivnih investicij ne pa iz finančnih špekulacij, kjer se zgolj izvaja arbitraža obstoječega finančnega premoženja. Zato se ne gre čuditi, če se po svetu kljub milijardam presežne likvidnosti, gospodarska rast znova upočasnjuje.

Če hočemo doseči realno gospodarsko rast, je treba najprej iti skozi neprijeten proces. Trgu je treba dovoliti, da se očisti nasedlih, neproduktivnih in nedonosnih naložb. To se sedaj dogaja v naftnem in rudarskem sektorju, kjer so bile velike investicije v zadnjih desetih letih posledica napačnih informacij o rasti cen surovin ter nizki ceni zadolževanja, ki jih je pomagala napihovati ravno ekspanzivna monetarna politika. V zadnjih mesecih se jim pridružuje še ladjarski sektor, kjer so presežne kapacitete res zgodovinske. Veliko vprašanje je, kako bo to čiščenje pri sebi obvladala Kitajska, kjer je bilo takega pretiravanja daleč največ. Centralne banke so torej s svojimi ukrepi izkrivile informacije na trgu in povzročile velik kup nedonosnih naložb, ki se sedaj začenja čistiti. Če bodo centralne banke znova posredovale in skušale čiščenje preprečiti bodo zgolj dodatno kopičile nove nedonosne naložbe na že obstoječi kup. Čiščenje bo kasneje temu primerno bolj boleče.

Čiščenje zgrešenih naložb seveda pomeni pritisk na dobičke podjetij. To je bilo v zadnjem mesecu lepo vidno pri bankah (Credit Suisse, Deutsche, HSBC in Royal Bank of Scotland), ki so zaradi enkratnih odpisov objavile izgube. Tudi ostala podjetja izven finančnega sektorja bodo imela čedalje več težav pri doseganju preteklih stopenj rasti poslovanja. Ko se bodo ravni dobičkov prilagodile dolgoletnim povprečjem, njihove delnice nenadoma ne bodo zgledale več poceni. A takrat bo večinoma prepozno za reševanje portfeljev.

Sicer pa si ne delamo utvar, da bodo centralne banke in politika reagirali pravilno. Gospodarsko rast bodo skušali spodbujati z dodatnimi monetarnimi ukrepi, kot je povečan obseg nakupov vse bolj raznovrstnega premoženja, ter potiskanje obrestnih mer dodatno v negativno območje. Kolikokrat bodo še uspeli ugnati dobička željne vlagatelje seveda ni znano, a prej ali slej bo tega konec. Strukturnih problemov se na ta način namreč ne bomo znebili. Ravno obratno, s pravimi ukrepi se odlaša, težave pa se medtem kopičijo pod mizo in bodo izbruhnile vse naenkrat nekega dne ob najmanj primernem času.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.